To so najbolj zanimive izjave tedna. V četrtek sta koalicija in vlada sprejeli odločitev, da se minimalna plača že z januarsko plačo zvišala za 15,96 odstotka. Minimalna plača bo po novem znašala 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. Da bi delodajalec izplačal minimalno plačo, bo po novem moral odšteti 1.735 evrov. V gospodarstvu razočaranja nad odločitvijo niso skrivali:
''Zgrožena sem. Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na 1.000 evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je zaskrbljujoča predvolilna poteza te vlade. Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo,'' meni Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Bobo
Sprašuje se, kako bodo reagirala podjetja, predvsem tista v tuji lasti, kjer razumevanja za neracionalne poteze vlade ni več in kjer poslovne odločitve določajo zelo jasni finančni cilji pri poslovanju. ''Podjetja v tuji lasti, ki poslujejo na različnih trgih, izpostavljajo, da je poslovno okolje v Sloveniji neprijazno in nestabilno,'' pravi Nahtigal. ''Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu.''
''Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu,'' je sporočila Vesna Nahtigal.
''Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja,'' opozarja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
''Brez dodatnih obremenitev s strani te vlade bi ti že sedaj imeli višjo neto plačo v okvirni višini 1.000 evrov.''
Bojan Žalec
''Poraženci bodo vsi državljani, saj se bo to povišanje stroškov dela prek višje inflacije prelilo v povišane življenjske stroške na vseh področjih, tudi pri gostinskih storitvah, otroškem varstvu, v domovih upokojencev, pri komunalnih storitvah ... Poraženci bodo tudi braniki proračuna na strani vlade, pa tudi javne finance kot take,'' še meni Gorenšček.
''Brez dodatnih obremenitev s strani te vlade bi ti že sedaj imeli višjo neto plačo v okvirni višini 1.000 evrov,'' meni Mitja Gorenšček.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na svetovnem ekonomskem forumu v Davosu kritiziral Evropo zaradi njene nepripravljenosti, da bi ustavila Vladimirja Putina, medtem ko njegova država v ledeno mrzlih zimskih temperaturah prenaša uničujoče ruske raketne in brezpilotne napade na vodovodna, ogrevalna in električna omrežja, je poročal Bloomberg.
Krisztian Bocsi/Bloomberg
''Evropa rada razpravlja o prihodnosti, a se izogiba ukrepanju. Kje je vrsta voditeljev, ki so pripravljeni ukrepati? Neskončni notranji prepiri in neizrečene stvari preprečujejo Evropi, da bi se združila in spregovorila dovolj iskreno, da bi našla resnične rešitve,'' je povedal.
''Ne smemo sprejeti, da je Evropa le solata malih in srednjih sil, začinjena s sovražniki Evrope,'' je nadaljeval Zelenski. Ukrajinski voditelj je povedal, da evropske sankcije niso tako učinkovite kot ameriške pri odvračanju Putina, deloma zato, ker je potreba celine po iskanju soglasja med njenimi voditelji upočasnila odločanje.
''Ne smemo sprejeti, da je Evropa le solata malih in srednjih sil, začinjena s sovražniki Evrope,'' je povedal Volodimir Zelenski.
Priložnosti bodo na račun zgodovinsko visokih nemških investicij v obrambo in sočasne krize tradicionalnih avtomobilskih proizvajalcev iskali tudi slovenski avtodobavitelji. "Po covidu, krizi s čipi in energetskem šoku prejšnje leto za avtoindustrijo sploh ni bilo tako zelo slabo," je v negativnih napovedih za sektor poskušal ostati optimističen direktor Silika, Andraž Brodnjak.
Marko Delbello Ocepek
Na vprašanje, kaj bo storila vlada za izboljšanje konkurenčnosti, je napovedal paket zakonodaje za razbremenitev gospodarstva, na čelu z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku in nižanjem cen energije za energetsko najbolj intenzivno, predvsem avtomobilsko industrijo. Pri realizaciji postavljenih ciljev je izpostavil izziv prihajajočih volitev in morebitno preoblikovanje vlade. Na to je Brodnjak hudomušno pristavil: "Če se sprašujemo, kako ovirati kitajski napredek, bi jim morda lahko vsilili demokracijo."
"Če se sprašujemo, kako ovirati kitajski napredek, bi jim morda lahko vsilili demokracijo," je pristavil Andraž Brodnjak.
Gospodarske grožnje predsednika Donalda Trumpa Evropski uniji (EU) zaradi pridobitve Grenlandije so napaka, ki krši trgovinski sporazum, sklenjen lani med transatlantskimi zavezniki, je dejala predsednica Evropska komisije Ursula von der Leyen.
"Evropska unija in ZDA so se julija lani dogovorile o trgovinskem sporazumu," je v torek v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici dejala predsednica Evropske komisije. "V politiki, tako kot v poslu, je dogovor dogovor. In ko si prijatelji podajo roke, mora to nekaj pomeniti."
"Evropska unija in ZDA so se julija lani dogovorile o trgovinskem sporazumu. V politiki, tako kot v poslu, je dogovor dogovor. In ko si prijatelji podajo roke, mora to nekaj pomeniti," je povedala Ursula von der Leyen.