Bolje ne bo nikoli. Je to vrhunec Trumpovega mandata?

"Odkar sem bil leta 2024 izvoljen, so borzni indeksi 52-krat dosegli vrhunec, gospodarstvo pa je tako rekoč brez inflacije. Česa podobnega še ni bilo!" Ameriški predsednik Donald Trump je kolumno, objavljeno v Wall Street Journalu, odprl vehementno.

O kondiciji ameriških kapitalskih trgov je zapisal, da je borza od "dneva osvoboditve" poskočila v nebo, gospodarstvo pa raste, čeprav so mu odstotno točko "vzeli demokrati z zaprtjem zvezne vlade", medtem ko je inflacija nazadovala, plače pa so rasle. Njegova forma je bila, kot vselej, ko gre za lastno hvalo in kritiko demokratov, poletna.  

"Realni dohodki povprečnega delavca so se lani zvišali za 1.000, 2.000 dolarjev ali celo več, kar je veliko hitreje od rasti cen življenjskih potrebščin. Plače so daleč prehitele inflacijo," pa je bil udarni stavek, ki zadene v srčiko aktualnega razhajanja med makroekonomskim optimizmom ter pesimizmom Američanov.

Ti se pač skupaj z vlagatelji sprašujejo, ali se je Trumpova gospodarska politika na carinski pogon izpela in je naposled dosegla svoj vrhunec.

Ekonomija, predvsem njen vpliv na žepe in denarnice Američanov, je namreč tiso, kar bo, tako kažejo tudi javnomnenjske ankete, odločilo novembrske kongresne volitve. Tveganje za Trumpa je izjemno: če zakonodajno vejo prevzame demokratska opozicija, mu lahko ta ob neugodnem razpletu na ameriških sodiščih odvzame celo njegovo glavno vsestransko orodje – carine. O učinku "najljubše besede v slovarju" pa ne nazadnje ni več tako zelo prepričan niti sam Trump.

Vzorno spričevalo z napako

Predsednikovemu hvalisanju z blagostanjem Združenih držav je sicer z vidika statistike težko oporekati. Realni dohodki rastejo, inflacija pa zares pada – petkov odčitek januarske je z 2,4 odstotka pokazal na opazen pojemek tako v primerjavi z decembrskimi 2,7 odstotka kot tudi v večmesečni primerjavi. Ameriška inflacija ni bila tako šibka že zadnjih osem mesecev, čeprav ostaja nad ciljnima dvema odstotkoma. Trump trdi, da "gospodarska rast ne povzroča inflacije – pravzaprav pogosto povzroči ravno nasprotno", pri čemer mu centralna banka Fed z zadržanostjo do nadaljnjega rahljanja denarne politike na videz pritrjuje. Skoraj gotovo je, da "podatkovno vodena politika" emisijske banke marca ne bo prinesla novega znižanja obrestnih mer, medtem ko naj bi v 2026 prišlo do le še enega.

Tu je še povzetek dogajanja na trgu dela – ameriško gospodarstvo je januarja ustvarilo 130 tisoč delovnih mest, kar je dosežek, ki skoraj za dvakratnik ne presega zgolj napovedi, ampak je tudi največji prirast vse od decembra 2024.

Da je Trumpova agenda America Frist prvovrsten dosežek, ne nazadnje odraža tudi izvrstna kondicija wallstreetskega bika. Čeprav so indeksi v zadnjih tednih na račun dvomov o astronomskih naložbah v razvoj umetne inteligence sicer nekoliko zdrsnili, pa je Dow Jones začetku februarja le prebil mejo 50 tisoč točk, kar je obljubil Trump. Nakar pa so indeksi zaradi dvoma v tehnološke delnice zanihali navzdol. Vsi trije pomembni ameriški indeksi so minuli teden sklenili v rdečih številkah, še najbolj tehnološki Nasdaq, ki je bil ob več kot dva odstotka. Trump sicer trdi, da bo do konca mandata oziroma do začetka 2029 presegel celo 100 tisoč točk.

 

Dvojna grožnja

Skupni imenovalec zavidljivega stanja v ameriškem gospodarstvu in na trgih so – tako Trump – carine. "Nedvomno je treba zasluge za ta gospodarski uspeh pripisati tistemu, kar je WSJ sam opisal kot ''največji šok v gospodarski politiki'' v več kot 50 letih – mojim carinam," si je zasluge za uspehe prvega gospodarstva sveta pripisal 'carinamož'. Toda prav to najbolj univerzalno orodje bi mu lahko odvzela demokratska zmaga na vmesnih volitvah.

Politolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Tomaž Deželan hkrati opozarja na nestanovitnost Trumpove gospodarske politike v zadnjem letu, s čimer ta odvrača volivce. "Strategija krepitve domačega gospodarstva ne drži," pravi, kajti Trump vedno znova odstopa od svojih groženj, dovoljuje izjeme, spreminja, popušča, enostransko sprejema odloge in tako dalje. To, pravi poznavalec ZDA, ustvarja ozračje nepredvidljive carinske vojne, "ki je slabša za ameriško gospodarstvo in potrošnike".

Američani in podjetja namreč ne zaznavajo pozitivnih učinkov in kljub spodbudni statistiki ostajajo nezadovoljni. Februarska raziskava centra Pew kaže, da dobrih 70 odstotkov Američanov gospodarske razmere ocenjuje kot "zadovoljive ali slabe". Poleg vztrajne inflacije jih najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški, ki še naprej zmanjšujejo zaupanje potrošnikov.

Podobno je v svojih anketah ugotovil Fed, pri čemer ga je zanimal pogled v prihodnost. Američane skrbi tudi ta. "Gospodinjstva so pesimistična glede gospodarstva na splošno, vendar se povečujejo tudi skrbi za njihovo finančno stanje," je v komentarju statistike zapisala glavna ekonomistka NerdWallet Elizabeth Renter. Večji delež poroča o trenutnem poslabšanju finančnega stanja in pričakuje, da se bo to v prihodnjem letu še poslabšalo, dodaja.

"Prišlo je do relativno velike razlike med zaupanjem potrošnikov in dejansko potrošnjo ter gibanjem BDP," opaža glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Zato, dodaja, je postal kazalnik zaupanja potrošnikov "popolnoma nezanesljiv napovedovalec gospodarske rasti".

Čeprav podatki o trgu dela za posamezne mesece kažejo pozitivno sliko, pa trend v 2025 ni pretirano spodbuden. Letne revizije ocen so pokazale, da je gospodarstvo lani v povprečju ustvarilo po 15 tisoč delovnih mest na mesec, kar je manj kot kdajkoli razen v letih velike recesije.

"Zelo nizka rast delovnih mest v 2025 je presenečenje, saj je po revizijah podatkov ena od najnižjih v zgodovini, kljub rasti BDP, ki bo verjetno blizu 1,8 odstotka," meni Ivanc. Vzroke pripisuje predvsem učinku umetne inteligence na delovna mesta v IKT, finančnih in poslovnih storitvah, "saj te rešitve nadomeščajo delovna mesta številnih belih ovratnikov".

Nazadnje je treba razčleniti tudi inflacijske podatke. Cene blaga, občutljivega za carine, so se povečale, razkriva podrobnejši pregled petkovega poročila o inflaciji. Če izvzamemo rabljene avtomobile, so se cene osnovnih dobrin januarja zvišale za 4,4 odstotka na letni ravni, kar je najhitreje v treh letih, ugotavlja Bloomberg. 

Katja Zajc Kejžar, predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, meni, da so carine v Trumpovih rokah postale "osrednji element širše gospodarske in politične strategije". Predsednik ZDA zaščitni znak svojega drugega mandata vidi kot univerzalno orodje za vrsto težav, vse od trgovinskih, ekonomskih, notranjepolitičnih in zlasti geopolitičnih; prav zadnje je njegova 'inovacija'.

"Zagovorniki takšen pristop utemeljujejo z okrepitvijo domače proizvodnje in odpravljanjem trgovinskih neravnovesij, kritiki opozarjajo na višje stroške za potrošnike in podjetja," ugotavlja Zajc Kejžar. Skupno gledano, so dolgoročni gospodarski učinki carin negotovi, pojavljajo pa se tudi pravni izzivi posameznih carinskih odločitev, dodaja strokovnjakinja. Razsodba vrhovnega sodišča o carinah, na katero se je Trump pritožil, lahko to potentno orodje potisne v roke kongresa, ki bi lahko na račun ekonomskega pesimizma in občutka draginje povprečnega Američana pripadel demokratom. Sodišče bi lahko odločitev po nekaterih predvidevanjih sporočilo že konec tega tedna.

Carine – samo žrtev slabega piara?

Kako bo administraciji uspelo pred volitvami učinek in namen carin predstaviti javnosti, bo po oceni analitika in ustanovitelja agencije Pangaea Policy Terryja Hainesa ključno vprašanje. "Če Trumpu ne bo uspelo pravilno oblikovati politike in javnosti prepričati o carinah, bo s tem ogrozil svojo agendo, saj bo izgubil podporo javnosti, razdelil večino republikancev v kongresu in povečal možnosti za poraz na vmesnih volitvah ter na vrhovnem sodišču."

Ekonomist GZS Ivanc je Trumpove carine pred časom opisal kot "piarovski koncept Trumpove administracije, temelječ na psevdoznanstvenem dojemanju ekonomije". Največja težava Trumpove napovedi, da bo z njimi sprožil zlato dobo ameriškega gospodarstva, je, da so podjetja stroške povišanih carin prenesla na ameriške potrošnike. Ali, povedano drugače, carine so davek, ki ga plača ameriški potrošnik, kar so ekonomisti sicer napovedovali že vse od aprilske 'osvoboditve' aprila lani, Trump pa to vseskozi odločno zanika in ponuja obratno interpretacijo. "Podatki kažejo, da je breme carin v veliki meri padlo na tuje proizvajalce in posrednike, vključno z velikimi korporacijami, ki niso iz ZDA," je zatrdil v WSJ.

A najnovejša študija Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo kaže, da to ne drži. Avtorji poudarjajo, da breme carin v 96 odstotkih pade neposredno na pleča ameriških uvoznikov in posledično potrošnikov. "Trditev, da tuje države plačujejo za carine, je mit. Podatki kažejo ravno nasprotno: Američani plačujejo račun," je ob predstavitvi dejal direktor raziskav Julian Hinz. Do podobnih zaključkov sta se v svojih ločenih študijah dokopala tako newyorška branža Feda kot Proračunski urad ameriškega kongresa.

Če so carine, kot je dejal Ivanc, piarovska poteza, je ta slaba. "Trump in Scott Bessent sta veliko storila na področju gospodarske politike, vendar sta se doslej slabo izkazala pri razlagi svojih stališč glede nacionalne varnosti, gospodarstva in carin že razdraženi javnosti," o težavah administracije meni Haines.  

 

Si bo Trump premislil?

Trump se rad pohvali, da zaostrena trgovinska politika pomembno polni državni proračun, kar je odgovor na kritiko, češ da administracija na račun ''velikega, čudovitega zakona'' prekomerno krepi porabo in dolg. To načeloma drži, a s pomembnim pridržkom: prihodki od carin v ZDA so leta 2025 narasli za približno 200 milijard dolarjev, vendar tega zneska niso plačale tuje države, temveč so bila ta sredstva črpana neposredno iz ameriškega zasebnega sektorja, ugotavlja študija.

Empirični podatki kažejo tudi na izjemno nizko prožnost cen na strani ponudbe; zvišanje carin za 10 odstotnih točk povzroči le 0,39-odstotno znižanje izvoznih cen tujih ponudnikov. Medtem ko so ZDA na določen izdelek uvedle denimo 25-odstotno carino, so izvozniki svojo ceno pred carinjenjem znižali za manj kot odstotek, kar pomeni, da so ameriški kupci dejansko plačali približno 24 odstotkov višjo končno ceno.

Zaskrbljujoč je tudi upad realne potrošnje gospodinjstev, ki skoraj stagnira. Medtem ko je bila ta v prvem polletju 2025 še razmeroma robustna in se je gibala okoli treh odstotkov, je decembra in januarja upadla na 1,1 oziroma 1,3 odstotka na letni ravni. Še bolj nazoren je podatek o januarski maloprodaji, ki je na mesečni ravni zabeležila 0,2-odstotni zdrs.

"Dvig carin je vplival na nekoliko višje cene uvoženih proizvodov in delno tudi proizvodnje v ZDA zaradi dražjih uvoženih inputov, kar je nekoliko zavrlo rast domače potrošnje," povezavo s carinami pojasnjuje Ivanc. 

Glavni razlogi, zakaj tuji izvozniki ne pokrijejo stroška carin, so povezani z dostopnostjo alternativnih trgov v Evropi in Aziji ter z dejstvom, da so uvozne verige v ZDA toge, kar domačim podjetjem onemogoča hitro zamenjavo dobaviteljev. To velja tudi za slovenske izvoznike: "Ko so začele veljati carine, so z njimi povezane stroške naši ameriški partnerji lažje sprejeli zaradi naših drugih prednosti, kot so visoki standardi v inženirstvu, preglednost poslovanja in zanesljivost," je povedal prvi mož družbe Litostroj Power Jure Andročec.

Prav zato se pojavljajo namigi, da Trump razmišlja o mehčanju stališč glede carin. Bloomberg in Financial Times sta v petek neuradno poročala, da administracija pripravlja prilagoditve carinske politike, v okviru katerih naj bi znižali 50-odstotne dajatve na aluminij in jeklo. "Peter Navarro (glavni svetovalec za trgovino, op. p.) je poročanje resda ocenil za lažne novice, vendar so v Trumpovem ožjem krogu ljudje, ki si močno prizadevajo za omilitev carinske vojne," je včeraj za britanski BBC dejal Andrew Hale z mislišča Advancing American Freedom. "Aluminij je pomembna surovina za ameriško gospodarstvo in visoke carine so davek na ameriške tovarne; glede na to, da 70 odstotkov aluminija uvažamo iz Kanade, tega davka ne plačujejo kanadska podjetja, ampak ameriški potrošniki."