Bolniške odsotnosti – kako se bodo lotili zlorab

Delodajalci imajo zlorab bolniških odsotnosti dovolj. Na vidiku so spremembe, ki naj bi zaostrile pravila igre in onemogočile ali vsaj otežile zlorabe bolniških odsotnosti.

Prvi korak k omejitvi naraščajoče težave bolniških odsotnosti bo dosledna uvedba tako imenovanega bolniškega reda – zdravnik bo obvezno predpisal, kako naj zboleli prestaja obdobje bolniške odsotnosti, je v pogovoru za Bloomberg Adria pojasnil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

"Nikakor ne želimo omejevati pravic dejansko zbolelih – vsak delodajalec si želi na delovnem mestu zdravega človeka – a omejiti želimo zlorabe, ki jih je preprosto preveč," je povedal Cvar. Kot primer je navedel pogosto podaljševanje vikendov z bolniškimi odsotnostmi ob petkih in ponedeljkih.

Prvi korak k bolj urejenemu sistemu

Nov režim naj bi predvidoma tudi prepovedal prehod državne meje v času bolniške odsotnosti, razen za potrebe zdravljenja.

Delodajalec bo ob začetku bolniške odsotnosti zaposlenega obveščen o režimu, ki ga zaposlenemu določi zdravnik, je povedal Cvar. Tako se bo delodajalec lažje odločil za uvedbo nadzora, če bo sumil na nepravilnosti. Nov sistem naj bi tudi preventivno odvračal od poskusov zlorab.

O uvedbi novega ukrepa bodo socialni partnerji vnovič razpravljali v ponedeljek (danes, op. a.) na Ekonomsko-socialnem svetu, je povedal Blaž Cvar.

Uvedba bolniškega reda naj bi pomenila prvi korak k obrzdanju naraščajočega problema absentizma, meni predsednik OZS. Nato bodo na vrsti drugi koraki, med njimi si pri OZS prizadevajo za vnovično skrajšanje obdobja, po katerem strošek bolniške odsotnosti prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje, in sicer s 30 na 20 dni.

Na skrajšanje obdobja lahko delodajalci računajo v naslednjem mandatu vlade, je povedal Cvar.

Negativni trendi bolniških

Tudi uradne številke potrjujejo, da so bolniške odsotnosti vse večje breme za gospodarstvo in zdravstveno blagajno.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v letu 2024 večina kazalnikov bolniške odsotnosti poslabšala – v povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih več koledarskih dni, zaposleni so bili bolniško odsotni večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas v primerjavi z letom 2023.

Lani je bilo v Sloveniji več kot 1,6 milijona primerov bolniških odsotnosti in posledično več kot 19 milijonov izgubljenih koledarskih dni, kar pomeni 5,6 odstotka vseh koledarskih dni oziroma več kot 20 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega, kažejo podatki NIJZ.

Lani je tudi na tem področju dosežen rekord – prvič je število koledarskih dni na bolniški na zaposlenega preseglo številko 20. Gre za koledarske dni, torej v njih so všteti tudi dnevi ob vikendih in dela prosti dnevi. V povprečju je bolniška odsotnost trajala slabih 12 dni.

Negativen rekord pri duševnih boleznih

Opazno je tudi, da so duševne in vedenjske motnje lani dosegle najvišje vrednosti do zdaj – največ izgubljenih koledarskih dni, največji odstotek vseh bolniških odsotnosti in največ izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega. V povprečju je bil posameznik zaradi duševnih motenj odsoten 52,4 dneva.

V deležu je sicer največ bolniških odsotnosti zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema, sledijo poškodbe in zastrupitve zunaj dela, nato infekcijske in parazitske bolezni, na četrtem mestu pa so duševne in vedenjske motnje.

Vse večji zneski za nadomestila plač

Zavod za zdravstveno varstvo je lani za nadomestila plače v času bolniških odsotnosti plačal 638,8 milijona evrov, kar je 5,2 odstotka ali 31,9 milijona evrov več kot leta 2023. Letos naj bi za nadomestila plačali okoli 700 milijonov evrov.  Leta 2015 pa je znesek recimo dosegel 246 milijonov evrov.

Nazaj na delo ali v invalidsko upokojitev V parlamentarnem postopku je trenutno predlog zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Zakonski predlog poslancev Svobode predvideva združevanje izvedenskih organov zdravstvene in pokojninske blagajne, kar naj bi pomagalo k hitrejšemu vračanju bolnih na delo oziroma njihovo invalidsko upokojitev, če za delo niso več sposobni. S tem bi tudi odpravili prakso zelo dolgo trajajočih bolniških odsotnosti. Zakon prav tako predvideva podaljšanje obdobje, ko osebni zdravnik odloča o bolniški odsotnosti. To obdobje bi s sedanjih 30 dni podaljšali na 90 dni.

Strošek bi bil še višji, če vlada Roberta Goloba ne bi posegla v sistem in znova povečala števila dni, ki gredo v breme delodajalca, z 20 na 30, ter omejila najvišje nadomestilo na 2,5-kratnik povprečne plače.

Zato ni čudno, da se je lani delež absentizma v breme ZZZS zmanjšal (s 4,9 na 3,8 odstotka), povečal pa v breme delodajalcev (z 2,6 odstotka na 2,9 odstotka).

Vprašanje kratkih in doglotrajnih bolniških

Delodajalci že dolgo opozarjajo na vse bolj pereč problem absentizma. Sploh kratkotrajne bolniške odsotnosti v celoti krije delodajalec in število teh se povečuje. Tudi ZZZS v zadnjem letnem poročilu navaja, da je rast kratkih odsotnosti skrb vzbujajoča, saj trend narašča vsa leta od 2021.

 

Pri ZZZS opozarjajo tudi na edinstvenost Slovenije glede na druge države EU, saj edini nimamo navzgor omejenega trajanja bolniške odsotnosti. Kar polovica vseh bolnih je odsotnih med 45 dni do šestih mesecev, 20 odstotkov odsotnih je na bolniški od pol leta do enega leta, šest odstotkov posameznikov pa je odsotnih več kot 2,5 leta.

Trajanje bolniške odsotnosti je sicer zelo povezano s starostjo. Stari do 19 let so v povprečju bolniško odstotni 7,3 dneva, stari med 20 in 44 let 7,7 dneva, stari med 45 in 64 leti 19,3 dneva in stari 65 let ali več 51,4 dneva.

Rast plač, visoka zaposlenost, staranje prebivalstva, višanje upokojitvene starosti in sistemska neurejenost trajanja bolniškega staleža bodo stroške za bolniške odsotnosti v prihodnjih letih še povišali, ugotavlja ZZZS.

Izračun bolniškega nadomestila za s. p. Na GZS so pripravili izračun dohodka samostojnega podjetnika (s. p.), ki bi bil na bolniški 60 dni. Samostojni podjetnik mora v primeru bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni kriti vse prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja. Od 31. delovnega dne krije stroške prispevkov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če si samostojni podjetnik prispevek plačuje od osnove 1.436,95 evra, bi bolniško nadomestilo od 31. dneva znašalo 80 odstotkov osnove, to je 1.149,56 evra bruto. Od tega zneska mu odštejejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 178,18 evra in prispevke za ZZZS, starševsko varstvo in brezposelnost, ki skupaj znašajo približno 100 evrov. K temu so prišteli še dohodnino, ki je odvisna od dohodkov, kot primer so vzeli znesek 180 evrov. Izračun pokaže, da samostojni podjetnik v drugem mesecu bolezni prejme okoli 691 evrov neto izplačila bolniškega nadomestila.