Znova rast bolniške odsotnosti, vse več duševnih bolezni

Trend bolniške odsotnosti se je znova obrnil navzgor. Lani je bil zaposleni v Sloveniji v povprečju bolniško odsoten 20,5 koledarskega dneva. Po rahlem upadu v letu 2023, ko je število izgubljenih dni na zaposlenega znašalo 19,13, se je ta številka torej znova povečala.

Rekord sicer še vedno pripada letu 2022, ko je število bolniških dni na zaposlenega znašalo 21,6 dneva.

V letu 2024 se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala – v povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih več koledarskih dni, zaposleni pa so bili bolniško odsotni večkrat v letu, v letos objavljenem poročilu za leto 2024 navaja NIJZ. Le posamezna bolniška odsotnost je trajala krajši čas v primerjavi z letom 2023.

Vse več duševnih in vedenjskih motenj

Po podatkih NIJZ so med razlogi za bolniško odsotnost daleč na prvem mestu po številu dni odsotnosti bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Zaradi teh obolenj je zaposleni lani v povprečju na bolniški preživel štiri dni in pol.

Izrazito več je duševnih in vedenjskih motenj, pokaže medletna primerjava. Lani je bil v povprečju zaposleni zaradi teh obolenj bolniško odsoten dan in pol, pred desetimi leti pa le 0,9 dneva na leto.

 

 

Duševne motnje so lani pomenile četrti največji obseg dni bolniških odsotnosti; za boleznimi mišično-skeletnega sistema, poškodbami ter infekcijskimi boleznimi.

Tako duševne bolezni kot bolezni mišično-skeletnega sistema so povezane s sodobnim življenjskim slogom in delom ter staranjem prebivalstva.

Staranje prebivalstva ima občutne posledice

"Z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva in vse več debelosti ter z upadanjem telesne aktivnosti se bo še izraziteje povečal vpliv te skupine zdravstvenih težav na posameznika in družbo," so na posledice bolezni mišično-skeletnega sistema opozorili pri NIJZ.

Podatki NIJZ kažejo, da se s starostjo čas bolniške odsotnosti močno poveča. V starostnih skupinah od 15 do 19 let in od 20 do 44 let bolniška odsotnost v povprečju znaša dobrih sedem dni, v starosti od 45 do 64 let dobrih 19 dni in v starosti 64 let in več v povprečju dobrih 51 dni.

Vse več duševnih motenj pa je tudi zaradi vse večjega obsega izgorelosti. Število primerov se je v desetih letih več kot podeseterilo. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 1.506 primerov odsotnosti z dela zaradi izgorelosti, deset let prej, leta 2012, pa le 123 primerov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Večji izdatki ZZZS za nadomestila

Kot smo poročali, je razlogov za drastičen razmah izgorelosti več. "V javnosti in tudi med strokovnjaki je zadnjih deset do 15 let vse več informacij, zato je večkrat prepoznana. Ker jo je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2019 uvrstila v mednarodno klasifikacijo bolezni, se je ta diagnoza začela tudi uradno uporabljati, prej je bila samo pomožna. Tretji razlog pa je, da je ta diagnoza manj stigmatizirana, zato je tudi bolj 'zaželena', predvsem med pacienti," je pred časom za Bloomberg Adria povedala Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka ter strokovnjakinja za izgorelost.

 

 

Po podatkih ZZZS je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2024 izgubljenih skupaj 16,8 milijona delovnih dni ali 6,7 odstotka vseh delovnih dni v letu.

V letu 2024 je Zavod za zdravstveno zavarovanje za nadomestila plače izplačal 638,8 milijona evrov, kar je 5,2 odstotka več kot leta 2023, ko je izplačal 606 milijonov evrov. Rast odhodkov pri ZZZS pojasnjujejo z visoko stopnjo zaposlenosti in veliko rastjo plač.

Brez omejitve bolniške odsotnosti

Pri zdravstveni blagajni ocenjujejo, da se bo rasti izdatkov za nadomestila nadaljevala tudi v prihodnosti, predvsem zaradi staranja prebivalstva, pa tudi zaradi sistemske neomejenosti trajanja staleža ter ne najbolj učinkovitih postopkov odločanja o trajni nezmožnosti za delo.

Čeprav so primerjave med državami zaradi različnih metod spremljanja zdravstvenega absentizma težavne, pa je po mnenju ZZZS nesporno, da sodimo v skupino držav z višjo stopnjo zdravstvene odsotnosti.

 

 

Eden od razlogov je tudi ta, da je Slovenija edina evropska država, ki nima časovne omejitve bolniške odsotnosti. Konec leta 2024 je bilo kar šest odstotkov posameznikov na bolniški že več kot dve leti in pol.

Trenutno najdaljši bolniški stalež v Sloveniji traja že skoraj 14 let, kažejo podatki ZZZS. Konec leta 2024 je bilo v bolniškem staležu v breme zdravstvene zavarovalnice 32.576 ljudi. Povprečno je po podatkih NIJZ vsak dan bolniško odsotnih približno 50 tisoč zaposlenih oseb.

Delodajalci: Težava je zelo resna

Na težavo zdravstvenega absentizma opozarjajo tudi delodajalci, ki med drugim pričakujejo večji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. Absentizem za gospodarstvo pomeni resno težavo tako s finančnega stališča kot tudi z vidika organizacije delovnih procesov, je Združenje delodajalcev Slovenije zapisalo v javnem pismu in vlado pozvalo k ukrepanju.

 

 

Delodajalci so bili lani dodatno obremenjeni, saj se je zaradi zakonskih sprememb povečalo število izgubljenih delovnih dni v breme delodajalca (za 13 odstotkov), zmanjšalo pa število v breme zdravstvene blagajne (za pet odstotkov), kažejo podatki ZZZS.

Hitreje do izvedenskega mnenja

Rešitev za dolgotrajne bolniške odsotnosti se napoveduje z dolgo pričakovanim poenotenjem izdaje izvedenskih mnenj, ki bi pospešilo presojo zdravstvenega stanja posameznega bolnika in mu omogočilo hitrejšo poklicno rehabilitacijo.

Bolnemu je treba omogočiti čimprejšnjo vrnitev na delo, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. "Da ne bo predolgo na bolniški, potem pa se bo takoj invalidsko upokojil, ampak da se bo čim prej vrnil na delo." Po več letih bolniške odsotnosti se ljudje zelo težko vrnejo na delo oziroma si želijo le še to, da jim ne bi bilo treba več delati, je opozoril Papež.