Marijan Papež: Brez dviga starosti za upokojitev to ne bi bila reforma

Z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem smo govorili prav na dan, ko je vlada sprejela besedilo pokojninske reforme. Seveda je beseda v glavnem tekla o spremembah, ki jih reforma prinaša, in njeni uveljavitvi.

Za koliko bodo višje pokojnine? Kdo bo na boljšem, kdo na slabšem? Bo pokojninski sistem vzdržal, da bodo tudi mladi, ki zdaj vstopajo na trg dela, lahko računali na dostojno pokojnino?

Marijan Papež je zagotovo pravi sogovornik, saj pozna sistem do potankosti. Pred kratkim je začel že svoj šesti mandat, potem ko je njegovo imenovanje po svetu ZPIZ potrdila tudi vlada.

Čestitke za imenovanje v novi mandat. Kakšne bodo prioritete v njem?

Seveda bo prva prioriteta reforma, ki je kar kompleksna. Takoj ko bo sprejeta v parlamentu, bo treba na Zpizu programsko uvesti vse spremembe, kar pa ne gre čez noč in bo potrebna postopnost. In z njimi čim bolje seznaniti ljudi. Ker je prehodno obdobje dolgo, bo veliko ljudi zanimalo, kaj je novega. V danem položaju je to za nas torej prioriteta.

V zadnjih letih je zaradi številnih sprememb zakona prihajalo do prevelike obremenitve zaposlenih na Zpizu. Morali smo in še sedaj delamo veliko nadur, postopki pa so se podaljšali. Računam, da bomo lahko z naslednjim letom začeli skrajševati postopke. Posebej za priznanje pravic. V vse segmente dela vključujemo informacijsko tehnologijo, nadgrajujemo sisteme.

To so ključni izzivi. Na kratko – da bo Zpiz še bolj učinkovito izvajal obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Govorite o reformi. Torej se strinjate, da so spremembe, ki jih je zdaj sprejela vlada, dejansko reforma pokojninskega sistema in niso zgolj manjši popravki?

Vsekakor gre za reformo. Morda bo kdo rekel, da so to le kozmetični popravki, če gleda zgolj en segment. Treba je pogledati celovito in ugotoviti, da gre za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Vesel sem, da je prišlo do dogovora. Ta reforma celo bolj sledi cilju dostojnih pokojnin kot vzdržnosti sistema. Jasno, oba vidika sta zelo pomembna in tudi vzdržnost se zagotavlja. Saj če sistem ni vzdržen, tudi dostojnih pokojnin ne more zagotavljati.

Z reformo se odmerni odstotek občutno zvišuje, s tem pa tudi pokojnine prihodnjih upokojencev. Po okvirnih izračunih bodo nove pokojnine višje za deset odstotkov.

Tako je, za okoli deset odstotkov za tiste, ki jim bi bila že sedaj odmerjena pokojnina od najnižje pokojninske osnove in teh je več kot tretjina ter za tiste, ki jim bo tudi po podaljšanju odmerjena pokojnina od najvišje pokojninske osnove, teh sicer ni veliko. Osebno nisem pričakoval, da bodo odmerni odstotek zvišali na 70 odstotkov. Pričakoval sem, da bo največ 68 odstotkov. 70 odstotkov je visoko. To ni samo kompenzacija za podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove ampak prinaša v povprečju višje pokojnine.

STA

 

Zaradi podaljšanja referenčnega obdobja bodo na slabšem zgolj tisti, ki jim je plača zelo nihala. Kar je tudi namen podaljšanja referenčnega obdobja – da je pokojnina v čim večji meri odraz plačanih prispevkov. Drugi bodo imeli ugodnejšo pokojnino.

Izračun pokojninske osnove se podaljšuje na celotno obdobje dela minus pet najslabših let.

Res je, a to se uvaja postopoma. Dobro za upokojence je tudi to, da se prispevki iz študentskega in dijaškega dela ne bodo upoštevali v izračunu, ker so bila plačila večinoma nizka. Pokojninska doba se bo seveda upoštevala tako za izpolnitev pogojev kot za odmerni odstotek. Tudi ne čas, ko je bil posameznik na zavodu za zaposlovanje. Tudi osnova, ko je bil posameznik na zavodu za zaposlovanje in so nadomestila zelo nizka, se bo upoštevala na podlagi plače iz koledarskega leta pred prejemanjem nadomestila za brezposelnost. 

Tudi materam, ki so zaradi varstva otroka delale krajši delovni čas, se bo pokojninska osnova za ta čas preračunala na plačo za polni delovni čas.

S tem ne bo več mogoče pretentati sistema, ko bi posameznik po 25 letih dobrih plač ugotovil, da se mu do upokojitve ne splača več plačevati visokih prispevkov in bi recimo presedlal na s. p. za minimalno plačo.

Drži. Zdaj bo takšna sprememba vplivala na pokojnino, prej pa ni.

Kakšne so projekcije, kakšen bo vpliv reforme na pokojninsko blagajno?

Stroški za blagajno bodo višji, ker bo tudi prejemnikov več. Podaljšanje obdobja za izračun pokojnine strošek za blagajno znižuje, zvišanje odmernega odstotka pa ga zvišuje. V celoti pa bo dvig odmernega odstotka v stroških presegel zmanjšanje zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojnine.

Prihranek prinaša tudi dvig starostnega pogoja za upokojitev.

Seveda, saj se ljudje ne bodo mogli več upokojevati pri 60. letu starosti. A poudariti je treba, da se ta dvig starosti uvaja postopno, od leta 2028 naprej. Naslednji dve leti ostaja starostni pogoj enak kot zdaj. Tisti, ki so se z recimo 30 leti delovne dobe zdaj upokojevali pri 65. letu, se bodo po novem pri 67 letih. To pomeni prihranek za pokojninsko blagajno in ob več dosežene pokojninske dobe tudi višje pokojnine.

Moramo pa se zavedati, da ljudje pozneje vstopajo v zavarovanje in se čas upokojitve tako ali tako zamika v višjo starost. Povišanje starostnega pogoja za upokojitev je potrebno, da se zagotovi več delovno aktivnega prebivalstva. Da ljudje prehitro ne izstopijo iz zavarovanja.

Ni se uresničilo pričakovanje delodajalcev, da se bo obdobje dela s 40 let podaljšalo za leto ali dve.

Odkrito povedano – ne vem, kako glasna je bila ta zahteva. Delodajalec mora starejšemu delavcu zagotoviti ustrezno delovno mesto, teh pa ni. Za delodajalca je boljše, da se delavec upokoji po 40 letih dela. Nekdo, ki je sposoben delati in ga delodajalec potrebuje, pa tako ali tako lahko dela dlje. Saj možnost za to obstaja. Obvezno delo 42 let za vse bi bil zelo dvorezen meč. Nekateri poklici tega ne omogočajo.

Pred kratkim smo se pogovarjali s sindikalistom, ki predstavlja delavce v industriji. Delavci si po njegovih besedah želijo, da bi šli v pokoj v kolikor toliko dobri kondiciji. Da bi lahko izkoristili pokoj. Da ne bi bili bolni in zgarani in v breme zdravstvenemu sistemu.

Se strinjam. Po drugi strani pa nekateri vlečejo zaposlitev prek razumne meje. A če ne bi bilo zvišanja starostne meje za upokojitev, ne bi mogli govoriti o pokojninski reformi.

Omenili ste študentsko delo. Princip "vsako delo šteje" se je uveljavil šele z letom 2015. Pred tem študentsko delo ni štelo v dobo za upokojitev. Gre torej za krivico do teh starejših generacij?

Ne bi govoril o krivici. Takrat sistem pač tega ni omogočal. Nekateri so imeli možnost poceni dokupa dobe za čas vojaščine in šolanja do leta 1998, pa ga niso izkoristili, tudi jaz, pa ne bom zato rekel, da je krivica, da sedaj ne morem dokupiti tako ugodno. Dobro je tudi, da se dohodki ne štejejo v izračun pokojninske osnove, saj študenti običajno zaslužijo manj kot pozneje v delovnem razmerju.

Včasih so mladi govorili, da tako ne bodo dočakali pokojnine iz javnega sistema. Zdi se, da je sedaj te skepse manj.

Tudi ko sem se jaz zaposlil, si nisem predstavljal, da bom doživel 40 let dela. Sodelavka je bila stara 50 let in sem si mislil, zakaj je še v službi. Študentsko delo, ko mladi dosežejo pol leta, eno leto delovne dobe, pomeni, da so že v sistemu in jim ni več vseeno. Kar je za medgeneracijski dogovor izjemno pomembno.

Bloomberg Adria

 

Zato je sporočilo reforme, da zagotavlja dostojnejše pokojnine, zelo pomembno tudi za mlade. Si predstavljate, da bi se zgolj podaljšalo referenčno obdobje za izračun, usklajevanje bi bilo slabše, odmerni odstotek bi ostal enak? Mladi bi sklepali, da bodo njihove pokojnine še nižje. Zdaj pa si lahko obetajo, da bodo njihove pokojnine spodobne.

Spreminja se formula usklajevanja pokojnin z inflacijo in življenjskimi stroški. Sedanji upokojenci so opozorili, da gre na slabše, torej bodo pokojnine rastle počasneje, kot bi rasle po sedanjem sistemu.

Formula usklajevanja se je vedno spreminjala, to ni nič novega. Če je bila kriza, se je vedno poseglo v usklajevanje pokojnin. Tako je bilo tudi v krizi med letoma 2010 in 2015. V preteklosti se po obdobjih, ko se pokojnine niso usklajevale, te potem niso popravile z izrednimi uskladitvami.

Ni bilo za pričakovati, da z reformo ne bi posegli v način usklajevanja pokojnin. Pri čemer je sprememba zelo postopna in dolgoročna, vse do leta 2040. Vgrajena je tudi varovalka, da na najmanj vsakih pet let socialni partnerji presodijo, kakšen je vpliv usklajevanja na pokojnine in na vzdržnost blagajne. Če se bodo pokojnine do 2040 redno usklajevale, ne glede na formulo, bomo lahko zadovoljni. To bi pomenilo, da ne bo večjih kriz in odstopanj.

Če sva že pri dostojnih pokojninah - še vedno ima največji delež upokojencev pokojnino od 700 do 800 evrov.

To je zaradi zagotovljene starostne in invalidske pokojnine, ki sedaj znaša 781 evrov. Takih upokojencev je okoli 90 tisoč. V tem dohodkovnem razredu so tudi tisti, ki se jim pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove in imajo doseženo kakšno leto manj kot 40 let dobe. Z uskladitvami se bodo tudi te pokojnine zvišale.

Razmerje med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo ena proti štiri v tej reformi ostaja nespremenjeno?

Tako je, to razmerje ostaja. Do spremembe ni prišlo.

Katera bi bila vaša kritika reforme? Kaj bi bilo še treba narediti?

Ker sem sodeloval na pogajanjih in bom kot strokovnjak in vodja zavoda moral s sodelavci reformo izvesti, ne bi želel biti kritičen in če dobro razmislim, tudi nimam razloga za to. Zadovoljen sem, da je do dogovora v tej obliki prišlo. Če bi isto vprašanje postavili vsakemu od pogajalcev, bi vsekakor dobili podobne odgovore, vsak pa bi kakšno stvar drugače uredil.

Nad pričakovanji je zagotovo višina odmernega odstotka. Nihče ni pričakoval, da bo tako visoka. Če bi jaz "pisal" zakon, ne bi šel tako visoko. Vsekakor pa moram zagovarjati dosežen dogovor, za višino pokojnin je bilo doseženo celo več od pričakovanja.

Zvišujejo se tudi invalidske pokojnine, po zaslugi trdih pogajalcev sindikatov. Višji odmerni odstotek za zagotovljen znesek invalidsko pokojnino - 50 odstotkov in postopno tudi za nove odmere invalidske pokojnine - prinaša tudi višje odmere za nadomestila, višata se tudi vdovska pokojnina in družinska pokojnina.

Sindikati bi zagotovo pripomnili, da bi bilo treba izenačiti prispevne stopnje za prispevke. Zdaj zaposleni od plače plačujejo več, delodajalci pa manj.

To so pač pogajanja. Ni me presenetilo, da do spremembe ni prišlo. V nasprotnem bi morali delodajalci dobiti nekaj v zameno. Na pokojninsko blagajno razmerje ne vpliva. Seveda bi kot zaposleni raje videl, da je moja neto plača višja zaradi nižjih prispevkov. 

Ampak ena odstotna točka višja prispevna stopnja za delodajalce pomeni 280 milijonov evrov na letni ravni. To ni nizek znesek. Trenutek za spremembo pač ni bil pravi. Zavedati se moramo, da prihaja nova obremenitev za delodajalce, prispevek za dolgotrajno oskrbo in deležni so bili še drugih obremenitev.

Koliko časa bo ta reforma zdržala, preden bodo potrebne nove spremembe?

Lahko bi zdržala tja do 2040. Če ne bo prišlo do poskusov popravkov nekaterih 'krivic' iz preteklosti, kar se je dogajalo z nekaterimi spremembami ZPIZ-2, čeprav menim, da ne gre za krivice. V času, ko se je nekdo upokojil, je pač veljal tak sistem.

Če imajo ljudje občutek, da se niso upokojili v "najugodnejšem" obdobju, hitro rečejo, da se jim je zgodila krivica, kar ne drži, ker so se upokojili pod pogoji, ki so veljali v tistem trenutku. Težko bi opredelil katero je najugodnejše oziroma katero najmanj ugodno obdobje upokojevanja.

Tudi ženske zdaj ne morejo zahtevati, da bi se upokojile po 35 letih dobe, čeprav je bilo to včasih mogoče. Ne gre. Vse se spreminja, tako pogoji za upokojitev kot odmerni odstotki.

Glede na predlog reforme do povečanja vloge drugega pokojninskega stebra ni prišlo. Obvezne vključitve zaposlenih v shemo varčevanja v dodatnem pokojninskem stebru ne bo.

Tako je. Spremenilo se je manj, kot so predlagatelji pričakovali oziroma želeli.

Kaj bi rekli mladim, ki šele vstopajo na trg dela? In se jim zdi upokojitev nepredstavljivo daleč.

Tudi jaz, ko sem se s 25 leti starosti zaposlil - in to celo tukaj, na pokojninskem zavodu - si nisem mislil, da bom enkrat dosegel pogoje za upokojitev. Pa sem zdaj zelo blizu. Prav tako nisem pričakoval, da se bom celotno delovno dobo ukvarjal s pokojninami.

Čas gre, hitro beži. Pomembni so zdravje, pozitivno razmišljanje, energija. Generacija, ki je začela delati po 2015, je v bistveno boljšem položaju kot generacija, ki je študirala in začela delati v času krize.

Po moji hitri oceni se bo generacija, ki je na trg dela prišla po letu 2015, lahko upokojila dve do pet let prej kot generacija pred njo. Zakaj? Delo med študijem se jim bo štelo v dobo. In tudi po koncu študija so takoj dobili službo.

Prejšnja generacija je podaljševala študij, ker ni bilo služb. Poleg tega se jim delo prek študentskega servisa ne šteje v dobo. In tudi pozneje so konkurirali na trgu dela z mlajšimi kandidati. Marsikateri delodajalec je morda raje zaposlil mlajšega kot pa tistega, ki je dlje študiral, da se je lahko preživljal.

Za mlade je pomembno tudi, da bo mir, da ne bo kakšne vojne in da bodo zdravi. Naj jim ne bo prevelika skrb, ali bo pokojnina, če bodo delali in vplačevali v sistem. Pokojninski sistem je že marsikaj zdržal, tudi vojne in krize, in tako bo tudi v prihodnje. Kondicija pokojninske blagajne pa je odvisna od kondicije gospodarstva, to je pomembno.

Tako za mlade kot za vse ostale zavarovance in upokojence pa je pomembno, da se zagotavlja stabilno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je s to predlagano reformo nedvomno doseženo.

Kaj menite o odhajanju ljudi na zavod za zaposlovanje dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev? Na to računa veliko zaposlenih.

Preveč ljudi izkorišča to možnost, zakonodajalec bo moral to na neki način urediti. V času, ko delovne sile primanjkuje, tudi delodajalci ne bodo več omogočali takšnega izkoriščanja sistema. Zaposlenih, ki jih potrebujejo, ne bodo z dogovorom odpuščali in pošiljali na zavod za zaposlovanje.

Ob koncu je pomembno poudariti, da se spremembe pokojninske reforme ne uveljavijo takoj, ampak šele z letom 2028, in to postopoma. Ljudje se lahko torej na spremembe pripravijo. Pomembno je tudi, da se bodo lahko vsi tisti, ki bodo do konca leta izpolnjevali pogoje za upokojitev, kadarkoli upokojili po starih pogojih. Odvisno, kaj bo zanj ugodneje. Na Zpizu bomo naredili izračun, posameznik pa si bo izbral ugodnejšo možnost, tako da bo imel višjo pokojnino.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar