edavne ruske kršitve zračnega prostora Nata so spodbudila Evropo k pospešeni izgradnji tako imenovanega "zidu dronov" (ali angleško drone wall) na vzhodni meji zavezništva. Glavni proizvajalci orožja so to pobudo pozdravili in poudarili, da bi nova politika lahko postala ključni odgovor na vse večje varnostne grožnje.
Spomnimo se, da evropski obrambni sektor doživlja globoko transformacijo. Vojna v Ukrajini, naraščajoče geopolitične napetosti in zmanjševanje odvisnosti od ameriške vojaške podpore silijo države članice NATO, da pospešeno vlagajo v drone in protizračne sisteme. Samo v letu 2025 bodo evropski zavezniki v NATO v povprečju namenili 2,2 odstotka BDP za obrambo, medtem ko bodo Estonija, Latvija in Poljska presegale 4,7 odstotka.
Za vlagatelje to pomeni, da obrambni sektor kljub visokim vrednotenjem in močni rasti cen v preteklih letih ostaja v fokusu.
Od uveljavljenih velikanov do novih inovatorjev: kdo privlači kapital
Evropski obrambni sektor v zadnjih letih stopa iz sence in vse pogosteje vstopa v investicijske portfelje. Razlog ni le naraščajoča geopolitična nestabilnost, temveč tudi strukturna sprememba varnostne politike znotraj EU in NATO.
V središču tega procesa sta Airbus in Leonardo, ključna igralca v projektih, kot sta Eurodrone in bojni sistem nove generacije FCAS. Njuna vpletenost zagotavlja dolgoročne pogodbe, medtem ko postopno upokojevanje zastarelih platform dodatno povečuje prihodke. Leonardo se je pri tem razširil tudi na področje AI-dronov in partnerstvo s turškim podjetjem Baykar, z namenom osvajanja hitro rastočega evropskega trga brezpilotnih letal (UAV), ocenjenega na okoli 100 milijard dolarjev.
Thales in Rheinmetall širita poslovanje na digitalno bojišče, kjer imajo algoritmi in programske rešitve vse večjo težo ob bok tradicionalnemu orožju. Njuna strokovnost pri sistemih, ki uporabljajo umetno inteligenco, ju uvršča med vodilne na področju hibridnega bojevanja, kar je ena od prioritet obrambne strategije EU.
Saab iz Švedske aktivno sodeluje v evropskih pobudah za krepitev obrambe in vidi "zid dronov" kot priložnost za sodelovanje in dodatno rast. Podjetje je znano po fleksibilnosti in inovativnosti v nišnih obrambnih segmentih.
Poleg teh znanih obrambnih velikanov izpostavljamo tudi zanimivo francosko podjetje Exail, ki je letos preseglo rast najuspešnejših delnic. Exail je sprva deloval predvsem na civilnem in raziskovalnem področju - od podvodnega mapiranja do robotskega pregledal težko dostopnih območij. V zadnjih letih se je močno osredotočil na obrambno industrijo. Naraščajoče povpraševanje po naprednih rešitvah za protiminsko bojevanje na morju in avtonomne sisteme je odprlo velik prostor v obrambnem sektorju, Exail pa je imel pripravljen portfelj izdelkov in strokovno znanje za izpolnitev teh potreb.
Čeprav so se vrednotenja teh podjetij od začetka leta močno povečala, analitiki ocenjujejo, da prostor za rast še vedno obstaja. Razlog tiči v večletnih pogodbah in strateški avtonomiji, ki jo želi Evropa doseči na področju obrambe.
AI in avtonomni sistemi odpirajo novo vrednost za vlagatelje
Jasno je, da to ni več le navdušenje manjših vlagateljev. Institucionalni vlagatelji in velike banke so odkrito optimistični, potrošnja za obrambo v Evropi pa ni prehodni trend. Kljub temu ostajata dve vprašanji.
Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj v finančnih krogih je, ali je obramba sektor, odporen na recesijo. Odgovor je pritrdilen. Gre za eno redkih področij, kjer nacionalni proračuni rastejo tudi, ko širša ekonomija stagnira. To je politično neizpodbitno, še posebej v današnjih razmerah. Obramba morda ni povsem imuna na vse udarce, a v času recesije ostaja edinstveno zaščitena.
Drugo vprašanje je, ali je prepozno za vlaganje v obrambne delnice. Nekateri bodo rekli, da je eksplozivna faza že za nami, medtem ko drugi trdijo, da "pameten kapital" šele zdaj vstopa. Kar je gotovo, je, da tovarne, ki se danes gradijo, začnejo dobavljati šele leta 2027, proračuni, ki se podpisujejo zdaj, pa veljajo do leta 2030. Torej bi vlagatelji, ki na obrambo gledajo kot na tehnološki vzpon, lahko spregledali naravo rasti samega obrambnega sektorja, ki je počasna, postopna in v celoti podprta s strani države.
Vlaganje v evropske obrambne delnice danes morda ne bo prineslo takšnih donosov, kot smo jih videli na začetku leta 2023. A vse bolj postaja jasno, da sektor ni več tako cikličen, temveč strateški. Je v samem središču najresnejšega industrijskega in političnega projekta Evrope po uvedbi evra.
Vprašanje torej ni le, ali smo zamudili vzlet, temveč ali razumemo novo normalno. Za tiste, ki ga razumejo in iščejo stabilnost v nestabilnem svetu, obramba ostaja dolgoročno zanimiv sektor, saj ponuja financiranje, odpornost na makroekonomske šoke in strateški pomen.
__
Izjava o omejitvi odgovornosti: vsebina ne predstavlja finančnega nasveta.
.webp){kind=icon}
