Evropska obrambna industrija je bila ena glavnih tem kapitalskih trgov v letu 2025. Vrednosti delnic vodilnih podjetij so se do jeseni skoraj podvojile, sektor pa je postal simbol naraščajoče vojaške porabe in geopolitične negotovosti. A proti koncu leta je navdušenje začelo bledeti. Rast se je upočasnila, cene so prešle v fazo stagnacije, vlagatelji pa so začeli ponovno presojati, koliko optimizma je že vgrajenega v vrednotenja.
Članice Evropske unije so leta 2024 za obrambo porabile približno 343 milijard evrov, za leto 2025 pa se rast ocenjuje na okoli 380 milijard evrov, ob hkratnem povečanju deleža BDP, namenjenega vojaški porabi. Takšna dinamika kaže, da je povpraševanje vse manj odvisno od posameznih kriz in vse bolj od sistemske politike. Ko države obrambo vključijo v dolgoročne proračunske okvire, podjetja pridobijo večjo predvidljivost poslovanja, lažje načrtujejo naložbe in so bolj pripravljena vlagati v zmogljivosti. Prav zato so delnice obrambnih podjetij v zadnjih letih močno zrasle, trg pa sektor vse pogosteje obravnava kot strateški steber evropskega gospodarstva.
V nadaljevanju predstavljamo pregled evropske obrambne industrije in dejavnikov, ki bodo oblikovali njen nadaljnji razvoj.
Preberi še
Naraščajoča vojaška moč Nemčije vzbuja stare strahove v Franciji
Nekateri odločevalci v Parizu menijo, da se politično težišče celine seli proti vzhodu.
13.01.2026
Venezuela in Grenlandija dajeta nov zagon obrambnim delnicam
Bloombergov indeks evropskih obrambnih podjetij je od začetka leta močno zrasel.
08.01.2026
Vojne, Trump in draginja: kako varne se počutimo Slovenci?
Počasi se izteka izjemno turbulentno leto 2025, ki so ga zaznamovali predvsem mednarodni pretresi.
04.12.2025
Država bo približno sto podjetij določila za kritično infrastrukturo
Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo na forumu Bloomberg Adria o obrambnih sposobnostih države.
12.11.2025
V Celju se predstavlja slovenska obrambna smetana
SIDEC je v Celje pripeljal približno 170 različnih obrambnih podjetij, 110 izmed njih je domačih.
22.10.2025
Je danes že prepozno za vlaganje v obrambne delnice?
NATO gradi "drone wall" na vzhodni meji, članice zavezništva pa pospešeno vlagajo v brezpilotna letala in protizračne sisteme kot odgovor na ruske provokacije ter naraščajoče varnostne grožnje.
07.10.2025
Tržna pričakovanja in korekcija iz leta 2025
Po močni rasti med letoma 2022 in 2025 se je velik del podjetij konec preteklega leta trgoval po vrednotenjih nekoliko nad dolgoročnim povprečjem. Trenutni P/E (razmerje med ceno in dobičkom) sektorja znaša okoli 37 v primerjavi z zgodovinskim povprečjem približno 35, kar kaže, da vlagatelji še vedno plačujejo premijo za pričakovano rast in stabilno povpraševanje, medtem ko se prostor za nadaljnje širjenje multiplikatorjev zmanjšuje.
Od oktobra 2025 do začetka leta 2026 je sektor vstopil v fazo korekcije, kar se je jasno odrazilo tudi v gibanju indeksa MXEU0AD, ki spremlja evropska obrambna podjetja. Po obdobju močne rasti je trg začel ponovno presojati tempo izvajanja projektov, rast marž in vzdržnost visokih vrednotenj.
V takšnih fazah cikla pričakovanja vlagateljev pogosto rastejo hitreje kot dejanski rezultati. Počasna realizacija pogodb in omejene zmogljivosti lahko začasno upočasnijo rast prihodkov in dobička, kar vodi do razočaranja in popravkov cen. Vendar takšna obdobja ne pomenijo nujno spremembe dolgoročnega trenda.
V okolju, kjer države še naprej povečujejo vlaganja v varnost, geopolitične napetosti pa ostajajo prisotne, povpraševanje po obrambnih sistemih ostaja strukturno močno. Zato padci cen, ki jih povzročijo morebitni šibkejši kratkoročni rezultati, pogosto predstavljajo faze, v katerih se sektor ponovno vrednoti na realnejših temeljih.
Proizvodne omejitve in vprašanje zmogljivosti
Eden ključnih strukturnih problemov ostajajo proizvodne omejitve, zlasti v segmentih streliva, eksplozivov in napredne elektronike. Zmogljivosti so bile desetletja zapostavljene, saj je prevladovalo prepričanje, da množično povpraševanje ne bo več potrebno.
Ta predpostavka se je izkazala za napačno, zato industrija zdaj množično vlaga v nove obrate, opremo in dobavne mreže. Podjetja po vsej Evropi so sprožila velike naložbene cikle, da bi povečala proizvodne zmogljivosti in zmanjšala odvisnost od zunanjih dobaviteljev.
Vendar takšen val naložb odpira tudi pomembno vprašanje – kaj se zgodi, če se geopolitični narativ bistveno umiri, zlasti ob morebitnem koncu vojne v Ukrajini? Če bi se povpraševanje stabiliziralo, zmogljivosti pa ostale trajno povečane, bi se del industrije lahko soočil s presežnimi proizvodnimi kapacitetami in pritiskom na marže.
V takšnem scenariju bi morala podjetja poiskati nove vire povpraševanja z modernizacijo obstoječih sistemov, izvozom na tretje trge in razvojem novih tehnologij, da bi upravičila velika vlaganja v zmogljivosti. Hkrati bi tak razvoj dogodkov zelo verjetno vodil tudi v umik kapitala iz obrambnega sektorja, glede na njegove trenutno visoke vrednotenja.
Tveganja: politika, proračuni in cikličnost
Tveganja v sektorju ostajajo izrazita. Politične spremembe lahko vplivajo na prednostne naloge porabe, fiskalni pritiski lahko omejijo proračune, zgodovina pa kaže, da se obdobja intenzivnega oboroževanja pogosto končajo s fazami stagnacije. To pomeni, da sektor, čeprav je trenutno močan, ni imun na ciklične popravke in spremembe investicijske klime.
Kdo dominira v evropski obrambni industriji
V evropskem sistemu ima ključno vlogo nekaj velikih podjetij: Rheinmetall, Leonardo in BAE Systems. Njihova prednost temelji na dolgoletnih odnosih z državami, širokem portfelju certificiranih izdelkov in sposobnosti izvajanja velikih večletnih projektov, zaradi česar ostajajo prva izbira večine vlad.
Foto: Jose Sarmento Matos/Bloomberg
Močna rast naročil kaže, da države predvsem izbirajo preverjene partnerje, kar dodatno krepi tržno koncentracijo. Veliki igralci tako prevzemajo največji del novih proračunov, s čimer povečujejo stabilnost prihodkov, hkrati pa tudi pričakovanja vlagateljev.
Poleg njih se na trgu pojavljajo tudi manjši, inovativni akterji. Eden najbolj izstopajočih primerov je francoski Exail Technologies, specializiran za avtonomne sisteme in podvodno robotiko, katerega delnice so močno zrasle zaradi rasti vojaškega povpraševanja in tehnološke niše, v kateri deluje.
To kaže, da kljub temu, da veliki sistemi ostajajo "varnejši" del sektorja, prostor za nadpovprečno rast še vedno obstaja pri manjših podjetjih, ki ponujajo specializirane in inovativne rešitve.
Kaj evropska obramba danes sporoča trgu
Evropska obrambna industrija danes deluje kot strateški sektor z močno politično podporo in stabilnim povpraševanjem. Proračuni so potrjeni, pogodbe podpisane, naložbe pa ostajajo visoke, kar sektorju daje trdno dolgoročno osnovo.
Čeprav obstaja možnost, da se posamezni konflikti omilijo, je malo verjetno, da bi to spremenilo širši trend krepitve varnostnih zmogljivosti. Geopolitične napetosti, rivalstvo velikih sil in tehnološka tekma še naprej spodbujajo porabo.
Hkrati visoke vrednotenja in počasna izvedba projektov pomenijo, da sektor ostaja dovzeten za korekcije. Zato evropska obramba danes bolj predstavlja dolgoročno tematsko naložbo kot priložnost za hiter zaslužek.
Za vlagatelje to pomeni, da ima sektor lahko mesto v portfelju kot zaščita pred geopolitičnimi tveganji, vendar ob selektivnem pristopu, potrpežljivosti in realnih pričakovanjih.