Vlada predlaga dodatno uskladitev pokojnin: skupno 5,2-odstotni dvig

Vlada bo v prihodnjih dneh organom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) predlagala izredno enoodstotno uskladitev pokojnin, ki bi veljala od 1. marca dalje, poročajo mediji. Skupaj z že potrjeno redno februarsko uskladitvijo v višini 4,2 odstotka bi to pomenilo skupno 5,2-odstotno zvišanje pokojnin in drugih prejemkov.

Premier Robert Golob je ob robu regijskega obiska v osrednji Sloveniji dejal, da so po zagotovilih vodstva Zpiza sredstva za dodatni dvig v pokojninski blagajni že zagotovljena. "Verjamem, da bo ta denar upokojenkam in upokojencem prišel prav v teh časih, da se bodo lažje spopadali z draginjo," je poudaril po poročanju MMC.

Letni strošek redne in izredne uskladitve je ocenjen na okoli 410 milijonov evrov.

Redna uskladitev že potrjena, izredna še ne

Svet Zpiza je že minuli teden sprejel sklep, da se pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišajo za 4,2 odstotka. Pri izračunu so v skladu z veljavno pokojninsko reformo v enakem deležu upoštevali rast povprečne bruto plače in rast cen življenjskih potrebščin.

Sprva je finančni načrt zavoda predvideval petodstotno redno uskladitev, vendar je bila rast bruto plač nižja od jesenskih napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

Redna uskladitev bo upoštevana že pri petkovem izplačilu pokojnin, skupaj s poračunom za januar. Glede izredne enoodstotne uskladitve so informacije nekoliko različne: po poročanju Radia Slovenija naj bi bila izplačana z majskimi pokojninami skupaj z razliko za nazaj, minister za delo Luka Mesec pa je napovedal, da bi se lahko upoštevala od aprila dalje.

O izredni uskladitvi mora najprej odločiti svet Zpiza, nato pa mora soglasje dati še vlada.

Širša uskladitev transferjev: višji otroški dodatki, štipendije in socialna pomoč

Poleg pokojnin se z 1. marcem za 2,7 odstotka zvišujejo tudi številne druge pravice iz javnih sredstev. Uskladitev temelji na indeksu rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december lani. Nova meja za pridobitev otroškega dodatka in državne štipendije bo od 1. marca znašala 1.328,28 evra povprečno mesečno na osebo.

Najvišji otroški dodatek bo po novem znašal 177,24 evra mesečno, najvišji osnovni znesek državne štipendije 282,29 evra, Zoisove štipendije 180,88 evra, štipendije za deficitarne poklice pa 129,21 evra.

Višji zneski otroškega dodatka, državnih štipendij in dodatkov k štipendiji se bodo samodejno izplačevali od aprila dalje, brez potrebe po novi vlogi. S 1. marcem se usklajuje tudi subvencija študentske prehrane, ki bo znašala 5,19 evra.

Za 2,7 odstotka se zvišujejo tudi drugi socialni prejemki:

• dodatek za nego otroka bo znašal 129,21 evra, za otroke s težkimi motnjami 258,40 evra,
• dodatek za veliko družino s tremi otroki 510,35 evra, s štirimi ali več otroki 620,16 evra,
• pomoč ob rojstvu otroka 441,60 evra.

Enako se usklajujejo invalidnine za telesno okvaro ter dodatek za pomoč in postrežbo.

Višji minimalni dohodek in varstveni dodatek

Osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) bo od 1. marca znašal 507,43 evra. Na tej podlagi se s 1. aprilom zvišujejo tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

Najvišji varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, bo znašal 238,49 evra, nov cenzus za upravičenost pa 745,92 evra.

Višina pogrebnine bo po novem 1.014,86 evra (vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški pogreba), posmrtnine pa 507,43 evra.

Pri že dodeljenih pravicah bodo višji zneski izplačani samodejno, brez potrebe po novi vlogi.