Se bodo vrata tujim študentom v ZDA zaprla? Kakšne so lahko posledice

Vlada Donalda Trumpa je ustavila vpis tujih študentov na Univerzi Harvard. Lloyd Blankfein je v intervjuju za Bloomberg povedal, da vidi prepoved vpisa tujih študentov na Harvardu kot del širše ideološke kampanje Trumpove administracije, katere namen je finančno vplivati na univerze v ZDA. Trumpova vlada je Harvardu zamrznila več kot 2,6 tisoč milijonov dolarjev sredstev in prekinila podeljevanje prihodnje podpore.

"To je le eden od načinov, kako doseči poslušnost Harvarda," je rekel. "Če bi vlada lahko ugasnila elektriko in vodo Harvardu, verjetno bi."

Trumpova vlada je v torek sprejela ukrepe za preklic vseh preostalih zveznih pogodb z najbogatejšo in najstarejšo ameriško univerzo, ki je bila ustanovljena pred skoraj 400 leti in danes upravlja s premoženjem v vrednosti 53 tisoč milijonov dolarjev.

"Harvard mora razumeti, da je zadnja stvar, ki si jo želim, da bi jim škodoval. Škodijo si sami. Upirajo se," je v sredo povedal Trump v Beli hiši ter dodal, da želi, da univerza omeji delež tujih študentov na približno 15 odstotkov.

Bloomberg Mercury

 

Trumpovi ukrepi proti Harvardu bi lahko zamajali temelje ameriškega visokega šolstva

Univerze v Ameriki se temu pritisku prilagajajo tako, da omejujejo izdatke in zmanjšujejo nekatere raziskovalne projekte. Vendar bi blokada mednarodnih študentov lahko temeljito spremenila naravo ameriškega visokega šolstva.

"Veliko institucij je odvisno od tujih študentov, ne samo zaradi globalne perspektive, ki jo prinašajo na kampusu, ampak tudi zaradi finančne stabilnosti", dejal je Daniel Pierce za Bloomberg.

To bo imelo še več posledic, ne le samo za akademsko okolje. Največ tujih študentov se odloči za naravoslovne vede in potem se zaposlijo v ZDA, bodisi je to na Wall Streetu, Silicijevi dolini bodisi druge. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je med 500 najbogatejšimi ljudmi na svetu vsaj 55 takih, ki so bili rojeni zunaj ZDA in so obiskovali ameriško univerzo – med njimi tudi Elon Musk.

Tudi slovenski študent, Miha Okorn, ki je ravnokar končal prvi letnik študijev in v nadaljevanju načrtuje, da bi se usmeril v fiziko, matematiko in morda astronomijo.

V izjavi za RTV je povedal, "Mislim, da je trenutno še prezgodaj za impulzivne odločitve. Najprej želim počakati, da ameriška vlada in univerza podata uradno izjavo in smernice za mednarodne študente. Treba je vedeti tudi, da je ameriško sodišče takoj podalo začasno sodno odredbo o ustavitvi izvajanja odloka, tako da se lahko zgodi, da je sedanja panika morda neupravičena."

Glede na to, da je univerza še vedno v sodnem postopku in je dobila začasno sodno odločbo. Harvard študentom še ni podal uradnega sporočila o poteku njihovega študija.

"Če pa bo vlada dejansko vztrajala pri svoji neutemeljeni in bizarni zahtevi, bi to pomenilo ne samo napada na Harvard, temveč napad na celotno ameriško znanost, izobraževalni sistem in demokracijo. V tem primeru si kljub svetovni prepoznavnosti ameriških univerz izobraževanja ne bi želel nadaljevati tam, temveč bi se vrnil v Evropo. Rok za prepis je letos na žalost že minil, tako da bi moral v tem primeru verjetno počakati do prihodnjega leta. Vendarle upam, da se to ne bo zgodilo in da se septembra lahko vrnem na Harvard," pravi Okorn.

Tuji študentje pomagajo ameriškemu gospodarstvu. Po podatkih ameriškega Urada za ekonomske analize (angl. US Bureau of Economic Analysis) tuji študentje so lani porabili 65 tisoč milijonov dolarjev za študij na ameriških univerzah. Tuji študenti predstavljajo šest odstotkov skupne visoko-izobražene populacije v ZDA, je poročal Bloomberg.

Bloomberg

 

Novembra 2024 je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pohvalil mednarodne študente. Dejal je, da je "za Ameriko izjemna prednost to, da naše vrhunske univerze privabljajo najpametnejše mlade ljudi z vsega sveta," je povedal za Bloomberg.

"Ko pogledamo v prihodnost, ti tuji študenti doma prevzamejo vodilne položaje v vladi, akademskem svetu in gospodarstvu, bodo imeli neposredno izkušnjo z nami in našimi vrednotami ter vzpostavljene odnose s sošolci, ki bodo prav tako na vodilnih mestih v ZDA."

Harvardova tožba

Harvard je vložil tožbo proti več ameriškim vladnim agencijam in visokim uradnikom, saj meni, da zamrznitev sredstev krši njegovo pravico do svobode govora, kot jo zagotavlja Prvi amandma. V dopolnjeni tožbi Harvard navaja, da so vladne agencije z nenadno prekinitvijo financiranja kršile ne le Prvi amandma, temveč tudi Zakon o upravnem postopku.

V tožbi univerza trdi, da želi vlada s finančnim pritiskom uveljaviti svojo ideologijo in omejiti univerzitetno avtonomijo. Poleg tega naj bi vlada s tem kršila zvezne predpise, čeprav se Trumpova administracija sklicuje na Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, s katerim želi upravičiti svoje ukrepe proti Harvardu.

V odprtem pismu je predsednik Harvarda Alan Garber opozoril, da bodo posledice "težke in dolgotrajne". Poudaril je, da bo ukrep vplival na raziskave otroškega raka, multiple skleroze, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, po poročanju Bloomberga.

Kje je meja med nacionalno varnostjo in akademsko svobodo? Marca 2021 je slovenski parlament sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je za tuje študente uvajal strožji pogoj za pridobitev vizuma, in sicer dokazilo o razpoložljivih 4.800 evrih na osebnem bančnem računu, kako je poročalo Delo. Ukrep je naletel na številne kritike in istega leta prenehal veljati. Od takrat Slovenija aktivno prepoznava pomen internacionalizacije visokega šolstva, kar vključuje razvoj študijskih programov v angleškem jeziku in krepitev privlačnosti za tuje študente. Čeprav so nekateri vpeljanim spremembam sprva nasprotovali – zlasti zaradi domnevne grožnje manjšanju uporabe slovenskega jezika – se je postopoma uveljavilo stališče, da internacionalizacija pozitivno prispeva k akademskemu, raziskovalnemu in tudi finančnemu razvoju univerz. To potrjuje tudi Strategija Univerze v Ljubljani 2022–2027, ki izrecno izpostavlja koristi vključevanja tujih študentov. V luči teh izkušenj se postavlja vprašanje, ali se lahko ZDA, ki že desetletja slovijo kot vodilna destinacija za mednarodne študente, dolgoročno odrečejo pozitivnim učinkom mednarodne možganske cirkulacije (angl. international brain circulation) – in s tem priložnostim, ki jih druge države, med njimi tudi Slovenija, aktivno prepoznavajo in podpirajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar