Nafta, denar in moč: Kako zalivski skladi osvajajo svet športa?

V zadnjem desetletju so suvereni investicijski skladi iz zalivskih držav, ki jih podpirajo kraljeve družine, usmerili pozornost na novo področje: šport.

Po vsem svetu investirajo desetine milijard dolarjev z namenom doseganja donosa, diplomatskega vpliva in mehke moči. Od nogometa do Formule 1 in drugih športov države, bogate z nafto, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar, vidijo to industrijo kot priložnost za krepitev globalnega vpliva. 

V maju letos je Donald Trump v svojem novem mandatu prve uradne obiske namenil Bližnjemu vzhodu, tako kot tudi v prejšnjem mandatu. Prvi postanek - Savdska Arabija. Ta diplomatska poteza predstavlja močno podporo Rijadu in prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu.

Trumpovo sporočilo je bilo jasno - od najbogatejših držav regije pričakuje zagotovila za masovne investicije v Združene države Amerike. "Ta obisk prinaša nad bilijon dolarjev novih vlaganj."

Bloomberg

Zalivske države si to lahko privoščijo. Zahvaljujoč desetletjem prihodkov iz nafte so njihove finančne rezerve izjemne, glavni instrumenti za "prijateljska vlaganja" pa so državni investicijski skladi - močne, a pogosto netransparentne finančne strukture, tesno povezane z državno oblastjo.

To so državne investicijske družbe, ki se običajno financirajo iz prihodkov naravnih virov, kot sta nafta in plin. Med največjimi so skladi iz Katarja, Savdske Arabije, Kuvajta in ZAE. Na primer, sklad iz Abu Dabija (ADIA) s premoženjem, ki presega bilijon dolarjev.

Poleg zalivskih držav se izpostavlja še Kitajska, ki sklade usmerja v projekte pobude "Pas in pot", ter Norveška, katere državni sklad s premoženjem 1,7 bilijona dolarjev zaseda prvo mesto po velikosti.

A skladi iz Zaliva so najdinamičnejši - samo lani so investirali kar 82 milijard dolarjev, kar ustreza približno 60 odstotkom prevzemov na svetovi ravni. Skupno upravljajo več kot štiri bilijone dolarjev premoženja. Njihova finančna moč temelji na tako imenovani "ogljikovodikovi renti" - kar je sprožilo dilemo, kam "usmeriti" ves ta kapital?

Vizija 2030: Pot k post-naftni eri

Ker cene alternativnih virov energije padajo, nihajnost naftnega trga pa ostaja nespremenjena, Savdska Arabija vse bolj vlaga napore v diverzifikacijo gospodarstva. Preko projekta Vizija 2030 princ Mohamed bin Salman spodbuja razvoj področij, kot so umetna inteligenca, biotehnologija, šport, e-igre in napredne tehnologije.

V tem kontekstu državni skladi služijo kot ključno orodje za transformacijo in pozicioniranje Zaliva na globalni sceni.

Šport je postal osrednja točka strategije. Gre za industrijo, ki ustvarja milijarde dolarjev letno, a enako pomembno je, da ima ogromen simboličen in diplomatski pomen.

Od leta 2002, ko je Libijska investicijska agencija prvič vložila v Juventus, naložbe iz Zaliva v evropski in svetovni šport rastejo z vrtoglavo hitrostjo. Katar danes lastniško obvladuje Paris Saint-Germain.

Abu Dabi Manchester City, savdski PIF pa je lastnik kluba Newcastle United. Po finančnih poročilih sta PSG in City zdaj med najbolj donosnimi klubi na svetu.

Amerišk trg je dolgo bilo izjema, a tudi to se spreminja. Katar je zdaj aktiven tudi v NBA in NHL ligi, posebno pozornost pa je privlekla Savdska Arabija z vstopom na področje golfa - Trumpov najljubši šport, preko lige LIV Golf v konkurenci z ligo PGA.

Guverner savdskega PIF, Jasir Al-Rumayyan, Trumpov zaupnik, bi lahko kmalu zasedel mesto v vodilni organizaciji svetovnega golfa. Oba sta večkrat opažena, kako skupaj igrata golf. Ta naložba se je izkazala kot izjemno uspešna.

Sportswashing ali transformacija

Ni presenetljivo, da so te dejavnosti naletele tudi na kritike. Manchester City se sooča z resnimi obtožbami glede nepravilnosti pri finančnem poročanju, medtem ko je Svetovno prvenstvo v Katarju 2022 sprožilo obsežno razpravo o sportswashingu - obtožbah, da vlade uporabljajo šport, da bi prikrile vprašanja, kot so pravice delavcev, LGBTQ skupnosti in varstvo okolja.

Vendar pa določeni analitiki postavljajo vprašanje, ali se te države preko tesnejšega sodelovanja z zahodnimi institucijami in trgi dejansko prilagajajo zahodnim standardom?

E-šport: Nova dimenzija

V maju se je odprlo novo poglavje. Poleg tradicionalnega športa bližnjevzhodni skladi vlagajo tudi v e-šport. PIF je že investiral preko 20 milijard dolarjev v igralniška podjetja, do konca desetletja pa načrtuje vložiti še 40 milijard.

Rijad bo leta 2025 ponovno gostil Svetovno prvenstvo v e-športu, kjer bodo imeli ekipe v igrah, kot je Dota 2, priložnost osvojiti desetine milijonov dolarjev - denar, katerega poreklo je zdaj razvidno.

Naložbe v šport od golfa, nogometa in košarke do e-športa niso le muha bogatih držav. So del premišljene strategije, s katero se redefinira vloga Bližnjega vzhoda v svetu. Gre za "mehko" pozicioniranje, v katerem lahko stadion postane diplomatska misija, nogometni klub pa medij za geopolitično komunikacijo.

Na kratki rok morda ni jasno, ali se bodo te naložbe obrestovale. A to tudi ni cilj. Namen je povečevanje vpliva, dostopa in prisotnosti. In to se, za zdaj, očitno uresničuje.