Zgodbe tedna: kriptodavek, vzajemni skladi in poglobitev trgovinske vojne

Z novim letom predvidoma prihaja obdavčitev kriptovalut, v katerih naj bi Slovenci po oceni ministrstva imeli okoli 2,3 milijarde evrov. Ministrstvo za finance je namreč dalo v javno obravnavo predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitev kriptosredstev. Pri tem sledijo urejanju področja na mednarodni ravni, ki stremi k večji regulaciji, transparentnosti in izmenjavi podatkov, so pojasnili.

Kako je določena davčna osnova?

Pripombe na kripto obdavčitev: Kaj bi morali storiti drugače

"Predlagana ureditev je vsekakor dobrodošla, saj prinaša pravno varnost na področju, ki je bilo doslej polno sivih con," poudarja Domen Romih, partner in davčni strokovnjak iz Tax Partner. Po njegovem mnenju je največja dodana vrednost predloga ta, da se jasno obdavčuje le izstop iz kriptovalut – torej menjava za fiat valuto, poraba za blago in storitve ali prenos na druge osebe. Pomembno je, da menjava med kriptovalutami in prenosi med lastnimi denarnicami niso obdavčeni, kar zagotavlja logično ločnico med trgovanjem in zgolj upravljanjem sredstev.

"Pozdravljam zakonodajo, presečni datum in možnost prenosa izgub," na krato pravi Marko Pavlović iz platforme Iconomi. Meni, da bo nova ureditev omogočila panogi boljše upravljanje ter olajšala svetovanje strankam. "Zdaj bodo točno vedele, kdaj nastane davčna obveznost, kar bo prispevalo k večji preglednosti."

Odvetnik in davčni svetovalec Ivan Kranjec iz CMS sicer pozdravlja poenostavitev in določitev izhodiščne vrednosti na 1. januarja 2026, a meni, da je 25-odstotna obdavčitev previsoka: "Kriptovalute so precej bolj volatilne in tvegane kot klasični finančni instrumenti, zato bi pričakoval nižjo stopnjo." Kranjec se zavzema za sistem, podoben delnicam – z nižanjem davka glede na dobo imetništva, a hkrati razume izziv sledljivosti pri kriptu, kjer so transakcije kompleksnejše.

Preberite vse odzive.

Leto od 'prepolovitve': Je bitcoin izpolnil pričakovanja?

Danes, v soboto, 19. aprila, mineva leto dni od zadnje razpolovitve bitcoina ("halving"). Gre za vnaprej določen dogodek, ko se za polovico zmanjša količina na novo nastalih bitcoinov. "Halving" običajno spremljajo velika pričakovanja o rasti cene, saj zaznamuje začetek novega štiriletnega cikla. Te cikle so do zdaj vedno zaznamovale nove rekordne cene bitcoina.

Trenutno se njegova cena giblje okoli 84 tisoč dolarjev, v času "halvinga" je znašala okoli 64 tisoč dolarjev. Rekord je cena dosegla pred tremi meseci, 20. januarja je skočila do 109.100 dolarjev, kar pomeni, da se z bitcoinom trenutno trguje okoli 22 odstotkov pod najvišjo ceno.

Sprejetje v tradicionalni finančni industriji.

Slab mesec za delniške vzajemne sklade: To se je zgodilo le trikrat v zadnjih petih letih

Neto vplačila v vzajemne sklade v Sloveniji so marca strmoglavila, je pokazala uradna statistika Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Znašala so 24,7 milijona evrov, mesec prej pa 61,4 milijona. Tudi medletno so se neto vplačila prepolovila. Malce bolje je, če medletno primerjamo neto vplačila od januarja do vključno marca: letos so znašala slabih 144 milijonov evrov, leto prej še milijon več.

"Evidentno so razlogi v tem, da je trg postal tako turbulenten, da se je del vlagateljev prestrašil in se odločil za izstop s tega trga kapitala," zadnjo statistiko in drastično zmanjšanje neto vplačil komentira direktorica interesnega združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) Mira Koporčić Veljić.

So vlagatelji res izkoristili pocenitve za nakupe, bo pokazala aprilska statistika neto vplačil.

Depositphotos

 

Alternativni skladi v Sloveniji: Kakšne donose prinašajo?

Prvi nepremičninski sklad (spada med alternativne sklade), ustanovljen v Sloveniji, se bo letos likvidiral. "Odprli smo ga leta 2018," je na okrogli mizi v organizaciji CFA Society Slovenija, posvečeni alternativnim skladom v Sloveniji, povedal Sašo Šmigić iz družbe Generali Investments. V njem jim je uspelo zbrati malce manj kot 30 milijonov. Šmigić je dejal, da je bilo zahtevno, saj je šlo za mlado industrijo, zaupanja ni bilo, veliko je bilo tudi nepoznavanja.

"Danes lahko z veseljem rečem, da je ta naš prvi otrok odrasel." Odprodali so že tri od štirih naložb, napoveduje, da bo zadnja prodaja – o tem je zelo prepričan – sledila zelo kmalu: "Zelo sem vesel in ponosen, da nam je uspelo to zgodbo pripeljati od začetka do konca, od nakupa do uspešnega upravljanja in zdaj, kot se bo najverjetneje res  zgodilo, tudi do uspešne odprodaje naložb in vračanja tako kapitala kot dobička vlagateljev. To bo tudi prva taka poteza v Sloveniji."

Del kapitala so že vrnili lastnikom. 

Nemir na trgih prepolovil vplačila v slovenske vzajemne sklade

Leto se je za slovenske družbe, ki tržijo vzajemne sklade (DZU), začelo precej dobro. V prvih dveh mesecih so beležile skoraj 120 milijonov evrov neto vplačil, kar je obetalo zares dober rezultat na letni ravni. A ameriški predsednik Donald Trump je z uvajanjem carin, predvsem pa z njihovimi posledicami, vlagateljem nagnal strah v kosti. Zdi se, da je ta strah dosegel tudi slovenske vlagatelje, saj so se neto vplačila v slovenske vzajemne sklade glede na letos začeti trend močno zmanjšala. Ob povečani nihajnosti na trgih so se nekateri celo odločili za delna izplačila, nekateri pa so sredstva prenesli v bolj konservativne, denarne sklade. 

"Po podatkih domačih ponudnikov vzajemnih skladov smo imeli marca 2024 50,7 milijona evrov neto prilivov, medtem ko jih je bilo v letu 2025 za 24,9 milijona evrov," je številke za letošnji marec razkril Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja pri družbi Generali Investments.

Vse družbe so zaznale več klicev vlagateljev, tudi ker bi nekateri dokupovali zaradi pocenitev.

Zlato ruši rekorde, bitcoin pada – konec mita o digitalnem zlatu?

V zadnji borzni turbulenci je cena zlata rasla in prebila rekordne ravni, medtem ko je cena bitcoina upadala. Oba – vsaj v očeh nekaterih – veljata za varno pribežališče v času negotovosti. Bitcoin je celo dobil naziv digitalno zlato. Pa to res drži?

Kdo je zmagovalec zadnje turbulence na trgu, jasno prikazuje spodnji graf – cena zlata se je letos okrepila za 23 odstotkov, medtem ko je cena bitcoina upadla za 11 odstotkov.  Korelacija med obema naložbenima razredoma ostaja nizka in nestabilna, kar odpira vprašanje, ali lahko bitcoin dejansko postane novo zlato. In če lahko – kaj ga pri tem ovira?

Karte na mizo: bliža se dan, ko vaša plača ne bo več skrivnost

Ali je slovenski trg dela pripravljen na transparentnost plač? Bo preglednost plačilnih sistemov postala tudi konkurenčna prednost podjetij? Če želite vedeti, koliko za enako delo zaslužijo vaši sodelavci, vam bodo informacije kmalu dostopnejše, predviden zaslužek za določeno delovno mesto pa v bližnji prihodnosti ne bo več tabu.

Plačna transparentnost se nanaša na odprtost glede plačilnih sistemov znotraj podjetij in organizacij ter na trgu dela. Med glavnimi cilji uvedbe je na prvem mestu zmanjševanje plačne vrzeli med spoloma, odprava strukturne diskriminacije, pravičnejše plačilo in povečanje zaupanja med delodajalci in zaposlenimi.

Eno prvih podjetij v Sloveniji, kjer plača ni več tabu, je Novartis.

BMW

 

Bi ameriške carine lahko pocenile avtomobile v EU?

Veliko črnila je bilo prelitega o vplivu ameriških carin na avtomobile. Glavni sklep – višje cene bodo proizvajalci verjetno prenesli na ameriške kupce. Kdo bo najbolj občutil bolečino Trumpovih carin in kaj to pomeni za evropski trg? 

Najbolj bodo carine prizadele azijske proizvajalce. Kot je izračunala analitična družba Jato Dynamics, bodo carine najbolj prizadele proizvajalce, kot so Mazda, Subaru in General Motors. Dobavne verige so prepletene, proizvodnja avtomobilskih podjetij pa razvejena po svetu. Med evropskimi avtomobilskimi skupinami bodo najbolj carine občutili v Stellantisu, skupini BMW in Mercedes-Benzu.

Kitajski imperij: Kako ga ob izdatni pomoči Trumpa gradi Xi?

V sredo je kitajski voditelj Xi Jinping s postankom v Hanoju začel svoj prvi letošnji obisk na tujem, s čimer je naznanil, da Kitajska od besed prehaja k dejanjem. Potem ko je komunistična partija na marčevskih konklavah opredelila vse od razvoja gospodarstva do ureditve notranjih razmer in geopolitičnih prioritet, je naposled napočil čas za uresničevanje široko zastavljenih ambicij.

Še preden se je namreč voditelj skupaj s karizmatično prvo damo Peng Liyuan vkrcal na državniško letalo, ki ga bo do konca tedna poleg Vietnama poneslo še v Kambodžo in Malezijo, je s tradicionalnim uvodnikom za objavo v kitajskih in vietnamskih medijih nakazal glavno temo in namen turneje: omejevanje regijskega vpliva ZDA in negativnih učinkov Trumpove carinske vojne.

Trump se od EU usmerja k Aziji, Xi Jinping ga prehiteva in utrjuje ekonomski in geopolitični vpliv.

Iz Rima z ljubeznijo: Kaj lahko 'fantastična' Meloni izposluje pri Trumpu?

"Da!" je navdušeno odgovoril ameriški predsednik, ko so ga novinarji še pred inavguracijo vprašali, ali bo pripravljen sodelovati z italijansko premierko Giorgio Meloni. Naklonjenost med voditeljema je vzajemna, saj je Meloni v nasprotju z drugimi evropskimi voditelji doslej zavzela spravljivejši ton ob Trumpovih ostrih besedah na račun Evropske unije, njene ekonomske in trgovinske politike, varnostnih vprašanj, pa tudi glede daleč najbolj pereče teme v čezatlantskih odnosih – carinah in obrambnih izdatkih v luči ukrajinske vojne.

Bloomberg Mercury

 

Čeprav številni evropski voditelji vihajo nos nad posebnim statusom, ki ga ima v očeh voditelja najmočnejšega gospodarstva konservativna italijanska političarka, marsikdo bi pripomnil, da si je tega uzurpirala, je lahko bilateralna naveza nepričakovan as v rokavu EU, medtem ko se ta poskuša izogniti napovedanim vzajemnim ameriškim carinam in umiku ameriškega varnostnega dežnika. Kemija med Trumpom in Meloni bi bila lahko po ocenah naših sogovornikov celo rešilna bilka, ki se je lahko pred ameriškim carinskim cunamijem oklene EU.

Trump je Meloni opisal kot fantastično, ona pa njega kot pridobitev; lahko iztrži carinski dogovor?

Po trgovinski smo dobili še valutno vojno

Ob robu stopnjevanja trgovinske vojne, ki jo je letos začel pobesneli ameriški predsednik, se je začela tudi valutna vojna. Dosedanji poraženec artilerijskih strelov carin je ameriška valuta dolar, ki je v primerjavi s preostalimi večjimi valutami sveta izgubil precej vrednosti.

"Zaupanje v dolar je ogroženo," je za Bloomberg povedal Christopher Wong, devizni strateg pri Oversea-Chinese Banking Corporation. Dodal je, da se zaradi dejavnikov, kot sta pojemajoča izjemnost ZDA in naraščajoči dolg ZDA, povečuje dvom o statusu dolarja kot rezervne valute.

Japonski jen je dosegel šestmesečni vrh; evro na večletnem vrhu proti dolarju.

Devet hiš, ki jih boste lahko kupili na dražbah

Rast cen hiš se je na slovenskem trgu v 2024 nadaljevala, so pokazali podatki Geodetske uprave (Gurs); število poslov pa je upadlo, kar kaže, da jih na trgu primanjkuje. Pogledali smo, kakšne hiše boste lahko dražili na prihajajočih dražbah. Prva dražba bo 23. aprila, kar pomeni, da je rok za plačilo varščine v petek. Hiše bodo naprodaj v Ljubljani, Mengšu, Domžalah, v okolici Žalca, Novem mestu, Murski Soboti in na Vrhniki. Najcenejša bo naprodaj za 189.500 evrov, najdražja pa za 524.650 evrov.

Hiša v okolici Ljubljane za 373 tisoč evrov.

Zaspan začetek leta za Brnik, raven iz leta 2019 že letos?

Ljubljansko letališče je v prvem trimesečju zabeležilo padec števila potnikov. Marca so na Letališču Jožeta Pučnika oskrbeli 94.532 potnikov, so sporočili s Fraporta, kar je približno dva odstotka manj kot v istem obdobju lani. Padec števila potnikov so zabeležili tudi v januarju in februarju. Upad je bil največji februarja, ko so oskrbeli 81.191 potnikov oziroma 5,8 odstotka manj kot v lanskem februarju. Januarja so na letališču oskrbeli 3,4 odstotka potnikov manj. Na medletni ravni je bil število potnikov nižje tudi novembra in decembra.

Na medletni ravni je število potnikov na Brniku upadlo še peti mesec zaporedoma.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar