Iz Rima z ljubeznijo: Kaj lahko 'fantastična' Meloni izposluje pri Trumpu?

"Da!" je navdušeno odgovoril ameriški predsednik Donald Trump, ko so ga novinarji še pred inavguracijo vprašali, ali bo pripravljen sodelovati z italijansko premierko Giorgio Meloni. Naklonjenost med voditeljema je vzajemna, saj je Meloni v nasprotju z drugimi evropskimi voditelji doslej zavzela spravljivejši ton ob Trumpovih ostrih besedah na račun Evropske unije, njene ekonomske in trgovinske politike, varnostnih vprašanj, pa tudi glede daleč najbolj pereče teme v čezatlantskih odnosih – carinah in obrambnih izdatkih v luči ukrajinske vojne.

Ob Trumpovi izvolitvi je premierka na omrežju X zapisala, da je njegovo predsedovanje "dragocena pridobitev za ZDA in Italijo", s čimer je pravzaprav povedala vse. Med današnjim obiskom v Beli hiši, za katerega je lobirala že vse od januarja, bo zato vzajemno laskanje poskušala zamenjati za odpravo vzajemnih carin. Zanimivo bo opazovati, kaj se bo izcimilo iz sestanka s Trumpom in nato dan zatem, ko bo v rimski palači Chigi gostila še njegovega namestnika, podpredsednika JD Vanca.

Čeprav številni evropski voditelji vihajo nos nad posebnim statusom, ki ga ima v očeh voditelja najmočnejšega gospodarstva konservativna italijanska političarka, marsikdo bi pripomnil, da si je tega uzurpirala, je lahko bilateralna naveza nepričakovan as v rokavu EU, medtem ko se ta poskuša izogniti napovedanim vzajemnim ameriškim carinam in umiku ameriškega varnostnega dežnika. Kemija med Trumpom in Meloni bi bila lahko po ocenah naših sogovornikov celo rešilna bilka, ki se je lahko pred ameriškim carinskim cunamijem oklene EU.

Ko Italija govori v imenu EU

"Krepitev vloge Italije je zanimiva, saj nikoli ni imela večje teže v evropski integraciji, tako kot denimo Nemčija in Francija," pove predavateljica evropske politike s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko. Največji izziv opravka s Trumpom je, da je ameriški predsednik skrajno neresen, meni, "on je kot otrok na univerzi, ki trdi, da ima največjo lopatko in kanglico, zato je pomembno, da se nekdo z njim pogovarja tako, da mu tega ne oporeka", slikovito pojasnjuje, kaj čaka Meloni.

Ne nazadnje sta se voditelja po besedah Trumpa na štiri oči dalj časa pomenkovala tudi na svečanosti ob odprtju znamenite katedrale Notre Dame, ameriški predsednik pa je pozneje dejal, da je Meloni "fantastična ženska". Bila je tudi edina evropska voditeljica na Trumpovi inavguraciji. "Nikakor ne gre zanemariti dejstva, da se bo z njim pogajala ženska; kakorkoli grozno se že to sliši, je to glede na Trumpove nazore prednost," poudarja.

Premierka pa dobre odnose za nameček goji tudi s tesnim svetovalcem Elonom Muskom, s katerim se že dlje časa pogaja o podpisu 1,5 milijarde evrov vredne pogodbe za uporabo satelitskega sistema podjetja SpaceX. Tudi o njem je premierka govorila z izbranimi besedami, saj ga je opisala kot "briljantnega človeka". Po nekaterih informacijah med obiskom ni izključeno niti nadaljevanje teh pogovorov, ki so bili nazadnje zamrznjeni.

"Meloni je očitno sposobna delovati na Trumpovi ravni, EU pa preprosto nima orodij za kontriranje takšnim stališčem, ker stavi na multilateralizem in strokovna stališča," o prednostih dvostranskega pristopa pri vzdrževanju čezatlantskih odnosov meni predavateljica.

Trump in Meloni pa sta po oceni predavatelja in ekonomista Anžeta Burgerja predstavnika drugačnega pristopa: "Porušilo se je zaupanje v mednarodne institucije, ki so prihajale v vse večje konflikte z obstoječimi ali porajajočimi velesilami".

Tu sta še notranjepolitična nestabilnost v Franciji in gospodarska stagnacija v Nemčiji na eni in ideološko nazorska nekompatibilnost Pariza in Berlina s Trumpovim Washingtonom na drugi strani. Zevajočo vrzel lahko zapolni prav Italija, pojasnjuje strokovnjakinja. In to prav gotovo ni slabo, kajti Trump je med vsemi tveganji, s katerimi se sooča EU, tudi priložnost, meni strokovnjakinja. "Določena socialdemokratska vlada bo težko vzpostavila dober dialog z voditeljem z osebnostjo, nazorsko opredelitvijo in ne nazadnje nastopom, kakršnega ima Trump," pojasnjuje naklonjenost med voditeljema in nekompatibilnost nemške in francoske vlade z ZDA na drugi strani.

Burger ob tem dodaja širši kontekst preurejanja svetovne ureditve, kjer "unipolarni svet postaja multipolarni", zato voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije postajajo nemočni in irelevantni v sedanjem neovestfalskem sistemu, pojasnjuje. Zbliževanje Italije in ZDA predstavi v luči prehoda svetovne ureditve z liberalizma na realizem. "Trump in Meloni sta predstavnika novega sistema, ki temelji na trdi moči namesto idealih, na pragmatizmu namesto na pravnih normah ter na nacionalizmu namesto na globalizmu prejšnjih desetletij," meni.

Bojinović Fenko: ''Soliranje Meloni ni sporno''

Toda mar ni solo akcija Meloni v nasprotju z namero EU, da se Trumpovi carinski in varnostni politiki, ki jo odriva na rob, postavi enotno? Nekateri evropski voditelji, zlasti francoski predsednik Emmanuel Macron, namreč opozarjajo, da je Trumpov cilj v carinski vojni razdeliti države EU in jih prisiliti, da se z ameriško administracijo pogajajo ločeno, na dvostranskih srečanjih. Točno to, kar danes v ZDA počne Meloni.

Zlasti Pariz na obisk Meloni gleda sumničavo, potem ko je ta razočarala evropske zaveznike s svojim tihim zavračanjem načrtov za oboroževanje unije, ko je Trump začel barantati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom za konec vojne v Ukrajini.

Francoski minister za industrijo Marc Ferracci je obisk v Washingtonu pospremil z besedami, "da mora Evropa ostati enotna". "Mislim, da to ni slabo, saj je dobro, da je sogovornik nekdo, ki zagovarja vrednote EU, čeprav ima konservativna politična stališča, saj je pomemben stik," kontrira sogovornica.

Očitno se tega, da je kakršenkoli dialog v vsakem primeru boljši od nikakršnega, kot to trenutno velja za sino-ameriške odnose, zavedajo tudi v Evropski komisiji. Politico poroča, da sta Meloni in predsednica komisije Ursula von der Leyen pred srečanjem uskladili stališča glede carin. Pozitivni signali prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je predstavnik vladajočih Krščanskih demokratov dejal, da ima "italijanska premierka dobre stike z ameriškim predsednikom Trumpom, ki jih lahko zdaj uporabi v korist Evrope".

"V EU velja, da lahko navzven nastopa z enim glasom, takrat ko je ta glas sposobna sproducirati, kar pa je odvisno od zunanjih priložnosti in notranjih zmogljivosti, kriterijev, ki trenutno niso izpolnjeni," pojasnjuje Bojinović Fenko.

Hočevar: ''Osebna kemija je prednost''

A kljub sinergijam med voditeljema Bojinović Fenko meni, da obstajajo omejitve glede tega, kaj lahko premierka v Ovalni pisarni dejansko iztrži. Cilj so vzajemne ničelne carine, ki jih Trumpu od začetka carinske vojne ponuja von der Leyen. S tem bi EU tlakovala pot prostotrgovinskemu sporazumu z ZDA in se tako vešče izvlekla iz nebogljenga položaja, v katerem se je znašla po Trumpovih komentarjih, da je bila koncipirana zato, da onemogoči ZDA. Toda za Meloni je to velik predikament, pojasnjuje predavateljica. 

"Izpostavila bi, da je delež ameriškega BDP v klubu G7 trenutno več kot 50-odstoten in je večji, kot je bil v Trumpovem prvem mandatu, s tem pa je izhodišče Meloni oziroma EU slabše," pojasnjuje. Dosežek bi bil, če bi Trump v odnosu do EU vzdržal vmešavanja v njene notranje zadeve, še določa minimalni kriterij uspeha pogajanj.  

Nekoliko bolj optimističen je poznavalec Italije in nekdanji dopisnik časnika Delo iz Rima Tone Hočevar, ki meni, da "Meloni računa, da bo njun dober medosebni odnos dovolj, da doseže preboj v carinskih pogajanjih". Po njegovi oceni bo premierka uspešna, podobno kot je bila pri angažiranju ameriške pomoči ob izpustitvi novinarke Cecilie Sale letošnjo zimo. "Čeprav ima dobra kemija v politiki vedno konkreten vpliv, pa vseeno ni nujno, da bo Meloni pri tem uspešna, ker je Trump nepredvidljiv in ni mogoče napovedati, kaj ga bo 'uščipnilo','' meni poznavalec.

Na kocki obiska je ne nazadnje veliko tudi za Italijo, pravi Hočevar, "saj je Italija z vidika trgovine v stiski". Trgovinski presežek z ZDA znaša skoraj 40 milijard evrov, s čimer je tretji največji med državami EU, takoj za Nemčijo in Irsko. Slovenska zahodna soseda v ZDA največ izvaža stroje, farmacevtske izdelke, vozila, modo ter hrano in pijačo.

Zato ne preseneča, da je Meloni pod pritiskom italijanskih izvoznikov, da jih obvaruje pred Trumpovimi carinami. Ključno vprašanje pa je, kaj bo v zameno zahteval transakcijski Trump. Poznavalci menijo, da bo na mizi povečanje uvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina in dvig obrambnih izdatkov, ki trenutno stagnirajo pri poldrugem odstotku.