Zgodbe tedna: slovenski ETF, napoved borznih prvakov, decembrske dražbe

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna:

Koliko ste v 5 letih lahko zaslužili z vlaganjem v slovenski ETF

Minilo je pet let, odkar lahko na domačih borzah vlagamo v borzno trgovane sklade ETF, ki spremljajo regionalne trge. V tem obdobju so se ETF iz novosti preoblikovali v enega najdinamičnejših delov lokalnega kapitalskega trga ter v zelo dostopen in praktičen naložbeni instrument, privlačen tako začetnikom kot izkušenim vlagateljem.

Danes, pet let pozneje, predstavljamo pregled, koliko ste v tem času lahko zaslužili z vlaganjem v regionalne ETF in zakaj menimo, da so izjemno privlačna priložnost za vlagatelje iz regije.

Ko majhni trgi prinesejo velike rezultate.

Prihodnost slovenskih borznih prvakov: kaj napovedujejo za 2026?

Borzni tečaji se praviloma oblikujejo na podlagi pričakovanj vlagateljev, zato smo se zazrli naprej – v načrte največjih slovenskih borznih družb in kaj obljubljajo delničarjem. Najpomembnejša bo dividendna politika, ki jo podjetja usklajujejo s strategijami rasti, investicijskimi cikli ter rezultati poslovanja.

Analizirali smo sveže napovedi iz letnih poročil in poslovnih načrtov šestih največjih borznih družb: Skupine Nova Ljubljanska banka (NLB), Telekoma Slovenije, Krke, Skupine Triglav, Save Re, Luke Koper in Cinkarne Celje. Iz prve kotacije tako manjka le napoved trgovca z energenti Petrol, ki navadno pričakovanja o poslovanju objavi v začetku poslovnega leta.

Vsi razen Cinkarne Celje napovedujejo rast prihodkov v prihodnjem letu in stabilno dobičkonosnost glede na ocene poslovanja v letu 2025.

Slovenski DZU upravljajo več kot sedem milijard evrov

Slovenski vzajemni skladi so oktobra dosegli novo pomembno prelomnico: čista vrednost sredstev (ČVS) je prvič presegla sedem milijard evrov, kar pomeni 4,9-odstotno mesečno rast. Hkrati so bila neto vplačila že drugi mesec zapored močno pozitivna in so znašala 51,83 milijona evrov, kar je največji znesek po juniju.

Največ svežega kapitala je tudi oktobra priteklo v delniške sklade, ki med vlagatelji še vedno ostajajo najmočnejša kategorija po privlačnosti. Na trgu je bilo ob koncu meseca aktivnih 572.730 vlagateljev, kar pomeni rahlo povečanje in stabilen dolgoročni trend rasti.

Čista vrednost sredstev v upravljanju oktobra pri 7,2 milijarde evrov.

Stanovanje kot naložba (II. del): kako donosno je stanovanje v Mariboru?

Srednja velikost prodanega stanovanja je v prvem polletju po Gursu znašala 52 kvadratnih metrov, za takšno stanovanje bi odšteli 134.160 evrov. Povprečna oglaševana najemnina na portalu nepremicnine.net je bila v ponedeljek tik nad 11 evri za kvadratni meter, kar pomeni mesečno najemnino 574 evrov.

Preprost izračun pokaže, da bi se nakup pri najemnini 574 evrov povrnil v 19 letih in pol. Bruto letna donosnost bi tako znašala 5,13 odstotka oziroma 3,85 odstotka po plačilu davkov. Gre za primerljive podatke kot v Celju, saj so tudi cene na primerljivi ravni.

Za dvosobno stanovanje 134 tisoč evrov.

Decembra na dražbi: vile na Obali, v Mengšu in Mariboru, apartmaji na Hrvaškem

Do konca leta bo na dražbah v izvršbah, stečajih in državnih družbah ter na dražbah občin naprodaj več zanimivih nepremičnin. Stanovanja bodo naprodaj v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Vile so naprodaj na Obali, v Mariboru in Mengšu. Na dražbi bo naprodaj tudi hotel City v Mariboru. Stavbno zemljišče v Sežani prodajajo Slovenske železnice. Na hrvaških dražbah bodo naprodaj stanovanja oziroma apartmaji v Istri. Dražbe slednjih bodo potekale v januarju, rok za plačilo varščine pa bo že decembra oziroma takoj po praznikih.

Najugodneje bo naprodaj apartma v Medulinu z izklicno ceno 116.800 evrov. Najdražja nepremičnina v pregledu je mariborski hotel City, kjer je izklicna cena postavljena pri osmih milijonih evrov.

S&P 500 v tretjem četrtletju: kako rezultate komentirajo analitiki in kje vidijo tveganja

Bližamo se koncu sezone objav poslovnih rezultatov za tretje četrtletje v ZDA in vse kaže na novo močno predstavo na Wall Streetu, kljub kombinaciji vztrajnih groženj carin in globalnih trgovinskih vojn, balona umetne inteligence (AI), inflacije in ohlajevanja ameriškega trga dela.

"Sezona objav poslovnih rezultatov v tretjem četrtletju se je končala izjemno pozitivno," je povedal vodja trgov pri Bloombergu Adria Matej Vujanić. "Kljub šibkejšemu trgu dela in negotovosti glede carin in inflacije je indeks S&P 500 dosegel solidno 13-odstotno medletno rast, kar potrjuje, da ima korporativna Amerika še vedno dovolj zagona, da nevtralizira makroekonomske izzive."

13-odstotna medletna rast, ki jo je analitik Vujanić omenil, je precej nad 8-odstotno rastjo, ki so jo analitiki za to obdobje pričakovali poleti.

Foto Bobo

 

Vzpon je rodil slovenskega gradbenega barona, njegov propad pa reveže

Po 14 letih se napoveduje epilog zdaj že zloglasnega stečajnega postopka družbe Slovenija ceste, Tehnika, bolj poznane pod kratico SCT, ki jo je dolga leta Ivan Zidar, znan tudi pod vzdevkom gradbeni baron.

Stečaj nekoč uspešnega podjetja se je začel leta 2011, prijavljenih pa je bilo za več kot 583 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je letos za Bloomberg Adria napovedal, da bo dolgoletni postopek končan še letos, upniki pa bodo na koncu poplačani v manj kot odstotnem deležu.

Izkušnje kažejo, da se ti roki relativno pogosto premaknejo, zato smo preverili, ali bo stečajni postopek nekoč gradbenega velikana le dosegel epilog do konca leta in kako se je paradni konj slovenskega gradbeništva znašel v neslavnem propadu?

Hrvati v raju, Švedi so njihovo nasprotje: Kakšen bo novi predlog obdavčitve kriptovalut v Sloveniji?

"Nepredvidljiva zakonodaja je slabša celo od stroge zakonodaje, saj ima negotovost odvračilni učinek," je o poskusu uzakonitve obdavčitve kriptodobičkov povedal Gregor Oprčkal, pravni svetovalec podjetja Naka. To slovensko podjetje (prej imenovano Eligma) je lani kupil kriptogigant Tether, izdajatelj stabilnega kovanca USDT.

Dober primer pozitivnega učinka kriptoregulacije so ZDA, kjer je nova Trumpova administracija s sprejemom zakonodaje odstranila pravno negotovost in s tem povzročila razcvet kriptoindustrije, je izjavil Oprčkal na konferenci European i5 Summit 2025 v Ljubljani.

Kdaj se bomo lahko vozili s hitrim vlakom od Ljubljane do Dunaja

Prihodnje leto naj bi se po načrtih končala gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki bo združeval prenovljeni železniški in avtobusni terminal. Se železniškemu prometu s tem projektom obeta preporod?

Kljub vsem oviram, zastojem, nesrečam in prekinitvam potniški promet v Sloveniji iz leta v leto narašča. Število domačih in mednarodnih potnikov se strmo vzpenja in je že preseglo raven iz časa pred epidemijo.

Težave v železniškem prometu.

Konec poceni nakupov s Kitajske že prihodnje leto?

Evropska komisija pripravlja eno največjih reform carinskega sistema v zadnjih desetletjih: odpravo praga 150 evrov, pod katerim danes pri spletnih nakupih iz tretjih držav ni treba plačati carine. Sprememba, ki bo v celoti stopila v veljavo z novim carinskim zakonikom leta 2028, naj bi po ocenah Bruslja prinesla zmanjšanje zlorab in povečala prihodke držav članic. 

V razpravah, ki potekajo te mesece, pa se vse bolj pojavlja tudi možnost, da bi države začele izvajati del reforme že leta 2026. Slovenija takšno rešitev podpira.

Trumpova kupčija: Ukrajina izginja, Putinovi oligarhi si manejo roke

Mednarodna elita je na podnebnem vrhu COP30 v brazilskem Belemu in srečanju najrazvitejših G20 v južnoafriškem Johannesburgu poskušala demonstrirati, da je multilateralizem še vedno živ in zdrav. Predvsem pa, da so tovrstna večstranska srečanja primeren in učinkovit mehanizem za reševanje najbolj perečih izzivov sodobnega sveta, kot je večletna vojna v Ukrajini.

Nakar je v javnost pricurljal 28-točkovni načrt Donalda Trumpa za ukrajinski mir. 

Bobo

 

Črni petek 2025: Slovenci kupujemo bolj premišljeno, elektronika pa ruši rekorde

Čeprav je črni petek (v izvirniku Black Friday) danes globalni nakupovalni dogodek, se je njegovo ime rodilo precej manj glamurozno. V 60. letih naj bi policisti v Filadelfiji z izrazom opisovali kaos na cestah dan po zahvalnem dnevu, ko so množice ljudi drle v trgovine. Pozneje je termin dobil bolj poslovni prizvok: trgovci so z velikimi popusti začeli praznično prodajno sezono ter svoje bilance iz 'rdečih' premikali v 'črne' številke. V zadnjih dveh desetletjih pa se je koncept razširil po svetu in postal eden ključnih preizkusov potrošniškega zaupanja.

Pri slovenskih trgovcih smo preverili, kako inflacija vpliva na potrošniške navade v času popustov.

Prevzem po slabemu slovesu prejšnjega lastnika: kako gre Madžarom v Sloveniji danes?

Slovencev ni več strah kupiti dobrega oziroma dragega avta. Po pandemiji se je število dragih in zares dragih avtomobilov na slovenskih cestah opazno povečalo in trg premijskih novih vozil je v zadnjih letih obsegal približno 5.400 avtomobilov. Po uradnih podatkih so Slovenci letos v desetih mesecih registrirali več kot pet tisoč premijskih avtomobilov in vse kaže, da bi lahko presegli raven iz prejšnjih let.

Največji salon BMW v državi je dobil novo ime, novo podobo in nov prodajni pristop.

Hrvaški pokojninski skladi raje kupujejo v Sloveniji kot doma: 'Imate boljše družbe'

Ljubljanska borza je po donosnosti, ki jo merimo skozi rast osrednjega indeksa SBITOP, med najuspešnejšimi na svetu. Slovenski trg po razvrstitvi Morgan Stanley Capital International (MSCI) spada med (napredne) mejne trge (frontier markets). Kaj je treba narediti, da iz tega razreda prestopimo v razvijajoče se trge (emerging markets) in kdaj bi to lahko dosegli? Odgovori poznavalcev so presenetljivi.