V četrtek je v Grand Plaza Hotelu v Ljubljani potekala konferenca Bloomberg Adria Cyber Security, ki je združevala vrhunske strokovnjake, raziskovalce, podjetnike in odločevalce, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo. Glavni cilj konference je bilo spodbuditi izmenjavo znanj, idej, inovacij in najboljših praks na področju kibernetske varnosti
Na prvem izmed treh panelov je z direktorjem digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria Danielom Fazlićem govoril Joseph R. Bonavolonta, nekdanji specialni agent in vodja bostonske enote Zveznega preiskovalnega urada FBI in managing partner podjetja Sentinel.
Zakaj države pomagajo spletnim kriminalcem? Bonavolonta je izpostavil štiri glavne državne sponzorke kibernetskega kriminala: Kitajsko, Rusijo, Iran in Severno Korejo. Naštete države imajo obsežne vire, tako človeške, finančne kot tehnične, s katerimi zalagajo zlonamerne hekerske skupine, meni.
Preberi še
Nepremičninsko posredovanje: rekorderju 75 tisoč evrov kazni
Inšpektorji zaradi kršitev pri nepremičninskem posredovanju spisali za 184 tisoč evrov glob.
21.11.2024
Slovenske banke za tretjino zmanjšale nepremičninski portfelj
Največ nepremičnin ima v lasti NLB, največ vreden portfelj naložbenih nepremičnin pa Gorenjska banka.
20.11.2024
Na borzi nepremičnine cenejše za tretjino. Je to lahko priložnost za vlagatelje?
Nižanje obrestih mer prinaša optimizem na trgu nepremičnin, toda prišel je Donald Trump, ki vnaša negotovost tudi na tem trgu. So tu vseeno priložnosti za vlagatelje?
19.11.2024
Na dražbo štirje dvojčki pri Ljubljani
Občina je za hiše odštela 1,1 milijona evrov, z njimi želi iztržiti vsaj 1,32 milijona evrov.
19.11.2024
SID banka pod vodstvom Boruta Jamnika v zagon družbe za upravljanje
SID banka, ki bo preko družbe za upravljanje ponudila še več kapitala za rast in razvoj.
21.11.2024
N26 začela ponujati hipotekarna posojila
Poskusno bo za hipotekarna posojila na voljo 600 milijonov evrov. Produkt naj bi v prihodnjih letih ponudili tudi na drugih trgih.
20.11.2024
Na panelu o geopolitiki in kibernetski varnosti so sodelovali državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak in generalni direktor družbe Gen energija Dejan Paravan.
"V finančni industriji so kibernetska tveganja večja od kreditnih," je povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Poudarke panela lahko preberete tukaj.
Lestvica najbogatejših Slovencev: Vrnitev starih obrazov, Jure Knez med top 5
Izšla je nova lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto objavijo na časniku Finance. Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev je skupaj ocenjeno na 9,97 milijarde evrov, so izračunali pri reviji Finance Manager, kar je največ doslej. Stoterica si je premoženje medletno povečala za 14 odstotkov ali nekaj več kot 1,2 milijarde evrov.
Rast premoženja najbogatejših Slovencev je bila večja kot lani, a skromnejša kot v letih 2021 in 2022, še ugotavljajo pri Financah, kjer kot zanimivost omenjajo, da so našteli približno 200 posameznikov z ocenjenim premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov.
Nvidia četrtletje sklenila z 19 milijardami dolarjev dobička
Izdelovalec čipov Nvidia je ob predstavitvi poslovnih rezultatov vlagateljem zagotovil, da lahko z novo linijo izdelkov ohrani rast podjetja, ki jo poganja umetna inteligenca (UI), navaja Bloomberg. Najvrednejše podjetje na svetu je v tretjem četrtletju ustvarilo 19 milijard dolarjev čistega dobička, kar je več kot dvakrat več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki so v tem času narasli za 94 odstotkov na 35,1 milijarde dolarjev, kar je za dve milijardi več od napovedi. Nvidia je namreč v začetku novembra prehitela Apple in postala najvrednejše podjetje na svetu.
Prihodki so v tem času narasli za 94 odstotkov na 35,1 milijarde dolarjev.
Pretresi v trgovinski panogi. Komu gre dobro, kje so težave?
V kakšni kondiciji je slovenska trgovinska panoga? S kakšnimi izzivi se spopada? Kaj pomeni odstop Mercatorja od prevzema Engrotuša? Pri Trgovinski zbornici Slovenije opozarjajo tudi na težave zapiranja malih trgovin, tako na podeželju kot v mestih.
Gazprom zaprl pipo in potisnil cene plina na enoletni vrh
Zima še niti dobro ni potrkala na vrata, cene plina v Evropi pa so že poskočile. Terminske pogodbe plina z dobavo v naslednjem mesecu na nizozemski plinski borzi so se v preteklih dneh povzpele na najvišjo raven v zadnjem letu. Kaj se dogaja na trgu? Zakaj so cene poskočile. Kakšne so zaloge plina v Evropi? Preverili smo, kakšne cene plina plačujejo potrošniki v Sloveniji in kakšne v drugih evropskih državah.
Za avgustovski porast cen poskrbela Ukrajina.
Nepremičninsko posredovanje: rekorderju 75 tisoč evrov kazni
Tržni inšpektorji so v zadnjih petih letih subjektom, ki se ukvarjajo z dejavnostjo nepremičninskega posredovanja, izrekli za okoli 184 tisoč evrov glob. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da na en subjekt, ki je v šestih primeril kršil določbe zakona, odpade kar 75 tisoč evrov omenjenih glob.
Sedem borz, vključno z ljubljansko, se povezuje: Kaj to prinaša vlagateljem
Sedem borz iz Srednje Evrope in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) so v ponedeljek uradno potrdili prizadevanje za okrepitev pri razvoju regionalnih kapitalskih trgov, je Ljubljanska borza objavila preko Seonet. Predstavniki borz iz Bratislave, Budimpešte, Bukarešte, Sofija, Ljubljane, Varšave, Zagreba so skupaj z EBRD podpisali Memorandum o sodelovanju.
Kaj ta prinaša vlagateljem? Kako bo to potekalo v praksi?
Slovenske banke za tretjino zmanjšale nepremičninski portfelj
Koliko nepremičnin imajo slovenske banke v portfelju nepremičnin? Banke do nepremičnin najpogosteje pridejo z odvzemom premoženja, ki je bilo zastavljeno v okviru poravnave posojila. To so nepremičnine, ki so pridobljene za preprečevanje izgub iz kreditnega poslovanja. Banke te nepremičnine razvrstijo na različne načine. Za upravljanje z nepremičninami imajo večje banke zadolžene odvisne družbe.
Kako banke razvrščajo nepremičnine?
Vodstvo proti zaposlenim: Je preklic dela od doma pametna poteza?
Ameriški velikan Amazon je septembra presenetil zaposlene z zahtevo, naj prenehajo z delom od doma in se vrnejo na delo v pisarno vseh pet dni na teden. Kot smo izvedeli neuradno, si pri nekaterih podjetjih želijo privabiti zaposlene nazaj v pisarno, da bi bili bolj učinkoviti in bi naredili več. Vendar ti poskusi tudi pri slovenskih podjetjih običajno naletijo na odpor zaposlenih, ki so se navadili na prednosti dela od doma vsaj ob nekaterih dnevih v tednu ali mesecu.
Bo umetna inteligenca izbrisala intelektualno delo in srednji razred?
Bo hiter razmah orodij umetne inteligence povzročil, da bo intelektualno delo izumrlo? Bo človeško razmišljanje postalo nepomembno? Bo umetna inteligenca prinesla več koristi kot škode? Kakšna sploh je prihodnost umskega dela?
Mnenja udeležencev konference o menedžmentu Peter Drucker Forum na Dunaju niso enotna.
Koliko delavcev zares primanjkuje? Številke so zaskrbljujoče
Kvalificirana delovna sila postaja vse večji problem za razvoj evropskega gospodarstva. Trenutno 18 odstotkov proizvodnih in 27 odstotkov storitvenih podjetij v EU navaja pomanjkanje delovne sile kot največji izziv pri poslovanju, ugotavlja analiza Bloomberg Adria.
Po trenutnih podatkih bi lahko sklepali, da delajo vsi, ki želijo delati, saj je zaposlenost na ravni EU na zgodovinsko visoki ravni 75,3 odstotka. Hkrati je tudi brezposelnost na najnižji ravni – 5,9 odstotka, ugotavlja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
Izčrpan vir domače delovne sile.
Ana Polak Petrič: 'Nemška gospodarska lokomotiva vozi po tirnici, ampak upočasnjeno'
Veleposlanica v Republiki Nemčiji Ana Polak Petrič je izkušena diplomatka s pronicljivim in širokim uvidom v gospodarsko, politično in družbeno stanje v državi. "Razpoloženje v nemškem gospodarstvu je slabo," pravi, ob tem pa doda, da so gospodarstveniki v neformalnih pogovorih pogosto še bolj kritično kot v izjavah za medije. "Udeležila sem se zbora logistov v Münchnu, kjer je potekala konferenca s pomenljivim naslovom - konec potrpljenja", povzame zaskrbljenost, pa tudi nejevoljo, podjetnikov nad delom političnih elit v državi.
Težav z energetsko draginjo, inflacijo, upadom investicij, migracijami in arhaično birokracijo vred v največjem gospodarstvu EU ne manjka. Pa vendar nekdanja veleposlanica na Japonskem ostaja optimist, ko pravi, da gospodarska lokomotiva kontinenta ni iztirila, ampak se je kvečjemu "upočasnila". Meni tudi, da pravkar razpadla vlada kanclerja Olafa Scholza svojega mandata ne sklepa z negativno zapuščino, čeprav z zgodovinsko nizko javnomnenjsko podporo.
Celoten pogovor lahko preberete tukaj.
Tanja Mohorič, avtomobilski grozd: 'Podjetja in država bodo v razvoj vložila milijardo evrov'
"Če se danes podjetja soočajo s pomanjkanjem trga, so se takoj po covidu spoprijemala s težavami prekomernih naročil in preskromnih kapacitet," na vprašanje o dinamiki izzivov avtomobilske industrije dvoumno odgovori direktorica SRIP (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti) ACS+ Tanja Mohorič. V zvezi s tem jo najbolj skrbi pomanjkanje ustreznih inženirskih kadrov.
Podjetja, vključena v Misijo GREMO, stavijo na inovativnost in iščejo vstope na globalne trge, pravi. Pred dnevi se je s člani grozda vrnila z obiska Kitajske, kjer so v okviru gospodarske delegacije pod vodstvom gospodarskega ministra Matjaža Hana, obiskali proizvajalca vozil Nio. Ta velja za enega najbolj inovativnih na področju elektromobilnosti. O čem je tekla beseda? "Pogovarjali smo se o tem, kaj lahko naša avtoindustrija ponudi Niu. Če bodo kdaj razmišljali, da bi prišli v Evropo, smo se jim predstavili kot zanesljiv in dober partner."
Celoten pogovor lahko preberete tukaj.
Drago Kavšek, Petrol: 'Želimo stabilnost. Dnevne spremembe zavirajo investicije'
"Poziv gospodarstvenikov, ki ga vedno znova dajemo odločevalcem v celotni regiji, je stabilnost," v intervjuju poudarja član uprave za finance Petrola Drago Kavšek. Stabilnost okolja, stabilnost davčne politike, stabilnost ukrepov skozi neko daljše časovno obdobje, da se gospodarske družbe lahko prilagodijo tem spremembam, pravi.
Dan pred intervjujem je vlada sprejela paket davčnih sprememb, na dan intervjuja pa ukrepe za regulacijo cen elektrike. "To je nova informacija za vse nas, tudi pri planiranju za naprej in se bomo temu prilagodili," odgovarja Kavšek na sprejete sklepe vlade o podaljšanju regulacije cen električne energije za prihodnje štiri mesece. S ciljem, kot je povedal premier Robert Golob, "da se prepreči, da bi dvig omrežnin vplival na končni strošek, ki ga imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo".
Celoten pogovor lahko preberete tukaj.