Zgodbe tedna: Digitalni evro, poslovanje slovenskih bank, poudarki BSF

V ponedeljek in torek je na Bledu potekal jubilejni 20. Blejski strateški forum, ki se ga je udeležil tudi Bloomberg Adria. Glavna tema foruma je bila tako imenovana 'blejska zaveza' - zamisel, da bi morale biti evropske in balkanske države pripravljene na širitev do leta 2030.

"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo EU pripraviti na širitev – z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, a bo vredna truda," je o širitvi povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Vodilni kandidatki za pridružitev EU sta trenutno Albanija in Črna gora, pri čemer nekateri pravijo celo, da bi se zahodnobalkanski državi lahko EU pridružili pred letom 2030. V ta namen sta na enem izmed uvodnih panelov govorila predsednika vlade Albanije in Črne gore, obdana s slovenskim premierjem Robertom Golobom, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in evropsko komisarko za širitev Marto Kos.

"S Črno goro napredujemo. Če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je dejala Kosova. Glede Albanije je medtem omenila možnost pridružitve leta 2029.

Ob robu foruma smo prav tako intervjuvali odmevna imena zunanje politike, gospodarstva in diplomacije. Tukaj je nekaj intervjujev:

Zakaj Srednja Azija postaja prioriteta Evrope

Kakšni so trenutni politično-gospodarski odnosi med EU in Srednjo Azijo, smo vprašali Eduardsa Stipraisa, posebnega odposlanca Evropske unije za Srednjo Azijo. Govorili smo o prioritetnih področjih sodelovanja med EU in regijo, konkurenčni prednosti EU, energetiki, povezljivosti, izobraževanju in mehki moči.

Poljski državni sekretar Bosacki: 'Edino, kar Putin razume, je sila'

O vojni v Ukrajini smo se pogovarjali z Marcinom Bosackim, državnim sekretarjem na poljskem ministrstvu za zunanje zadeve. Govorili smo o mirovnih prizadevanjih za končanje triinpolletne vojne, krepitvi obrambnih zmogljivosti, slovensko-poljskem poslovnem sodelovanju in poljskem vidiku širitve EU na Zahodni Balkan.

"Umetno ustvarjena lakota je pekel v vseh mogočih oblikah"

Ob humanitarnih razmerah v Gazi smo govorili s Philippom Lazzarinijem, generalnim komisarjem Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA).

Madis Müller, ECB: 'Razumno je, da si vzamemo čas'

Govorili smo z enim vidnejših članov Sveta Evropske centralne banke (ECB) Madisom Müllerjem. Guverner estonske centralne banke Eesti Pank je tik preden se ECB zavije v molk (teden dni pred naslednjim sestankom) in odloči o morebitni ohranitvi referenčnih obrestnih mer na trenutnih ravneh, dejal, da bi to bila razumna odločitev.

 

Digitalni evro je odgovor na tveganja zaradi ameriških stabilnih kriptokovancev

Zakaj Evropa uvaja digitalni evro? Med drugim tudi kot odgovor na prihod ameriških stabilnih kriptokovancev na podlagi dolarja.

"Stabilni kovanci, bitcoin in kriptovalute ne bodo kar izginili. Evropa je pravzaprav zelo počasna pri uvajanju digitalnega evra. Kar 98 odstotkov stabilnih kriptokovancev je vezanih na dolar. Velika večina mladih ima kriptodenarnice in uporabljajo kriptovalute," je na razpravi o digitalnem evru na Blejskem strateškem forumu povedala guvernerka centralne banke Črne gore Irena Radović.

Uporaba elektronskih plačil raste.

Slovenske banke ujele val visokih obresti in večajo dobiček, tudi ko te padajo

Slovenske banke so v zadnjih dveh letih nanizale kar nekaj odličnih poslovnih rezultatov. Ti so začeli cveteti v drugem polletju 2022, ko je Evropska centralna banka (ECB) z dvigi ključnih obrestnih mer začela zavirati inflacijo. Posojila so se hitro podražila, banke pa so začele ustvarjati občutno večje obrestne prihodke. Cikel visokih obrestnih mer ECB se je končal. Ključne obrestne mere so se z najvišjih ravni že prepolovile, kar pomeni, da bankam več ne bo tako lahko ustvarjati prihodkov. Banka Slovenije (BS) zato pričakuje, da bodo v letu 2025 poslovale slabše.

Kaj kažejo podatki po prvem polletju? Kako se gibljejo obrestni in neobrestni prihodki slovenskih bank? Kaj se dogaja z dobičkom? Pogledali smo tudi premike pri kreditiranju gospodinjstev in gospodarstva. Kako so banke ujele val visokih obrestnih mer?

Aleksandar Lukić

 

Iz tujine se je vrnil v Slovenijo in pri prvem nepremičninskem projektu naletel "na mino"

"23. avgusta 2023 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, izdalo ga je ministrstvo za naravne vire in prostor. Od takrat, torej že dve leti, en teden in dva dni, čakamo na odločitev sodišča, da je zadeva pravnomočna," nam je minuli ponedeljek dejal direktor družbe Brusnica Matjaž Cerjak, ko smo se z njim dobili na sedežu podjetja, ki želi v Dravljah v Ljubljani v svojem prvem projektu v Sloveniji zgraditi tri stolpnice s 356 stanovanji, imenovane Regentov kvart.

Zapletlo se je, saj so sosedje in civilna iniciativa sprožili upravna spora: "Postopek še traja. Po gradbenem zakonu je predvideno, da sodišče takšne postopke obravnava prioritetno. Do danes, kot sem rekel, torej že več kot dve leti, čakamo na svoj trenutek." Cerjak je prepričan, da je vse, kot mora biti – parcela je lastniška, pridobljena so bila vsa soglasja, pravi in dodaja, da je ta predel več kot 15 let v prostorskih načrtih označen kot parcela, kjer se bodo gradile stolpnice. "Ali bi tam morale biti stolpnice ali – kot je bilo zapisano v prispevkih nekaterih medijev – naj bi bile šole in domovi za ostarele, sploh ni debata, ki bi jo morali reševati zdaj, ampak pred 15 leti, ko je mesto ali pa širša družba to sprejela in podpisala."

Po načrtih bi letos že morali stati na vrhnjem nadstropju stolpnice, a se gradnja še ni začela.

Nova stanovanja, ki jih je ta hip možno kupiti v Ljubljani - kdo si jih lahko privošči?

Štiričlanska družina se želi preseliti v Ljubljano. Želeli bi se vseliti v novo stanovanje površine okoli 75 kvadratnih metrov. Kakšna stanovanja so na voljo, kako velika in kakšne so cene? Preverili smo spletne portale in na enem mestu zbrali novogradnje, v katerih so še na voljo stanovanja.

Zbrali smo več kot 200 stanovanj.

Koliko več so za avtomobile v 2025 odšteli Slovenci

Lizinška panoga igra pomembno vlogo, saj ponuja rešitve za pridobivanje sredstev tako posameznikom kot podjetjem. Uporabnikom omogoča dostop do vozil, opreme, nepremičnin in tehnologije brez bremena polnega lastništva, s čimer ohranja kapital in izboljšuje denarni tok. Preverili smo, kaj se je dogajalo z lizinško dejavnostjo v prvem polletju. Kaj so Slovenci najpogosteje financirali, kakšno obliko financiranja so izbrali. Kakšne ročnosti so najpogostejše?

Obseg novih lizinških poslov zrasel.

Nevarna igra z bitcoini, ki jo kopira vse več podjetij

Znana podpornika bitcoina Jack Mallers in Adam Back sta se pridružila novemu trendu tako imenovanih zakladniških podjetij, ki kopičijo bitcoine. Kritiki opozarjajo na nevarnosti.

Michael Saylor je s podjetjem Strategy (prej MicroStrategy) začel trend, ki je ustvaril novo kategorijo podjetij, ki so za svoj poslovni model izbrala kopičenje bitcoinov.

V zadnjem letu so na ta vlak stopile tudi vplivne osebnosti iz industrije, povezane z bitcoinom, kot sta Jack Mallers in Adam Back.

Študentski dom Ljubljana

 

Študenti se vračajo – koliko stane soba, se splača kupiti stanovanje?

Oktobra se začenja novo študijsko leto. Na ljubljanski nepremičninski trg z jesenjo prihajajo tudi študenti, ki iščejo sobe in stanovanja. Kakšne so razmere na trgu?

V povprečju najemnina za ležišče v ljubljanskih javnih študentskih domovih znaša 108 evrov. Najemnine se gibljejo od 86,81 do 142,57 evra na mesec, piše v ceniku, objavljenem na njihovi spletni strani.

Kmalu se bo začelo študijsko leto, na nepremičninski trg prihajajo študenti.

BMW zakorakal v novo dobo in izzval Kitajce

BMW kot ena najbolj prepoznavnih znamk novo dobo začenja povsem drugačnem slogu, kot smo bili vajeni. Slavna bavarska tovarna motorjev pogonskih motorjev več ne izdeluje v Nemčiji. Za prelomni model so izbrali električnega terenca. Izdelovali ga bodo na Madžarskem. Če bi mi ta dejstva nekdo naštel še pred desetimi leti in dejal, da bo to najpomembnejši model znamke BMW, bi se mu le nasmehnil in mu rekel, da je nor.

Začetek nove dobe.

Kdo so 'vlogerji' slovenske politike in kako nagovarjajo volivce?

"Že od konca prejšnjega stoletja spremljamo izrazito personifikacijo politike, kjer ljudje vse manj volijo politične stranke in vse bolj njihove voditelje," je prepričan predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) Dejan Verčič. "To je globalni trend, ki ga v Sloveniji najbolje ponazarjajo primeri Janeza Janše, Boruta Pahorja in Roberta Goloba. Politična moč se vse bolj koncentrira v osebnostih, ne več v ideologijah ali programih strank."

Komunikacija se vse bolj seli iz tradicionalnih v digitalne medije, kar zahteva prilagoditev načina sporočanja. V ospredje prihajajo neposreden nagovor, osebni ton ter vizualna privlačnost, kar vpliva tudi na politični diskurz, ki se prilagaja logiki družbenih omrežij, kot pravi profesor Verčič.

So politiki novi vlogerji?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar