Splošno

Stavki zdravnikov ni videti konca. Kakšne bodo posledice?

Avtor: Urban Červek

16. maj 2024, 07:00

Zbrali smo odzive vpletenih v pogajanja o končanju zdravniške stavke

Fides: Želimo si ustaviti beg zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zavodov

Ministrstvo za zdravje: Delni dogovori s posameznimi skupinami niso mogoči

Stavki zdravnikov ni videti konca. Kakšne bodo posledice?

STA

Pogajanja med vlado in stavkajočimi zdravniki, ki jih predstavlja sindikat Fides, potekajo stran od oči javnosti, a iz odzivov vpletenih je sklepati, da konca še ni na vidiku.

V sredo, 15. maja, so minili štirje meseci od začetka stavke zdravnikov v organizaciji sindikata Fides. Ta +e vedno poteka in je najdlje trajajoča stavka zdravnikov v zgodovini države. Zanimala so nas mnenja vpletenih.

Fides: "Vlada naš sindikat vidi kot črno ovco, a smo prav mi tisti, ki lahko iz prve roke povemo, kakšno je realno stanje v Sloveniji. Morala zdravnikov je na psu, zaradi česar marsikdo v javnem zdravstvu ne vidi več perspektive in se odloča o zaposlitvi v zasebnem sektorju oziroma v tujini."

Pri sindikatu Fides so v odgovoru za Bloomberg Adria povedali, da se z vlado redno srečujejo in iščejo "konsenz glede najboljše rešitve slovenskega javnega sistema". A ob tem poudarjajo, da bo imelo "vladno ignoriranje problematik v zdravstvu" zelo velike posledice. Te se po njihovem mnenju kažejo že danes, kar dokazujejo javna pisma zdravnikov iz vse Slovenije.

Sindikat: Morala zdravnikov je na psu

"Vlada naš sindikat vidi kot črno ovco, a smo prav mi tisti, ki lahko iz prve roke povemo, kakšno je realno stanje v Sloveniji. Morala zdravnikov je na psu, zaradi česar marsikdo v javnem zdravstvu ne vidi več perspektive in se odloča o zaposlitvi v zasebnem sektorju oziroma v tujini," so odgovorili iz Fidesa.

Kakšen je cilj zdravniške stavke? S stavko želi Fides doseči "odpravo anomalij, ki so v letu 2021 popolnoma porušile strokovno-organizacijsko hierarhijo v zdravstvenem timu". Gre za dvig plač medicinskih sester in drugega osebja, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše med epidemijo leta 2021.

"Želimo si oblikovanje fleksibilnega plačnega sistema za zdravstvo (kot smo ob podpisu sporazumov tudi razumeli zdravstveni plačni steber in ob tem pogoju tudi podpisali oba sporazuma), ki bo vzpostavil takšne pogoje dela in plačilo, ki bo ustavilo beg zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov in s tem preprečilo katastrofo razpada javnega zdravstva," so za Bloomberg Adria pojasnili pri Fidesu.

Kaj zahteva Fides?

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so ob začetku stavke našteli stavkovne zahteve:


– ločeno urejanje plačnih posebnosti zdravnikov
– vključevanje zdravniških organizacij v reformo zdravstvenega sistema
– odpravo plačnih nesorazmerij v plačni skupini E1 (zdravnikov)
– dokončanje karierne poti zdravnika
– črtanje vloge zdravstvenega sveta, ki po njihovem mnenju blokira sprejem standardov in normativov (ali pa jasne roke in jamstva, da bodo resno obravnavali njihovo sprejemanje)
– dosledno upoštevanje standardov in normativov

Poleg tega si želijo oblikovanje plačnega sistema, "ki bo naslovil posebnosti javnega zdravstva, s poudarkom na fleksibilnosti, specifičnih delovnih pogojih, delom po standardih in normativih iz modre knjige ter ureditev karierne poti zdravnika/zobozdravnika z vzpostavitvijo razmerij plač".

"Ko pogledamo širše od Slovenije, v tujino, vidimo, da se da. Da lahko rešimo javno zdravstvo. A brez vladne pripravljenosti nam to ne bo uspelo," so odgovorili iz tajništva sindikata Fides, ki ga vodi Damjan Polh. Ta je na položaju zamenjal dolgoletnega predsednika Konrada Kuštrina.

Zdravniška zbornica: Ni prav, če delamo veliko ali če delamo manj

Zdravniška stavka bo med drugim povzročila spremembo delovnega časa zdravnikov, menijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Kar pomeni, da bodo torej delali manj.

"Kar nekaj zdravnikov bo verjetno ostalo pri tem novem delovnem času 40 plus osem ur. Na eni strani smo zdravniki, če preveč delamo in preveč zaslužimo označeni za zaslužkarje. Po drugi strani pa se nam nekako ne dopušča, da bi delali tako kot vsi državljani," je zapisala predsednica zbornice Bojana Beović.

Pomanjkanje zdravnikov, kar potrjujejo tudi mednarodno primerljivi podatki OECD, občutijo tako prebivalci kot vsi zaposleni v zdravstvenem sistemu, pravijo pri zbornici. Ustrezne delovne razmere so ob boljši organizaciji dela in zagotavljanju ustrezne infrastrukture po njihovem mnenju "ključni branik javnega zdravstva". "Zdravniki si stavke nikoli ne želijo, saj pomeni velik organizacijski zalogaj in neprijetnost tako za uporabnike zdravstvenih storitev kot za zaposlene v zdravstvu."

Kot je znano, je zdravniška zbornica poskušala posredovati pri zastalih pogajanjih med zdravniki in vlado z mediacijo, a brez uspeha. Zbornica zdravnikom, ki so zaradi stavke v stiski, ponuja pravno in drugo pomoč.

Ministrstvo: Delni dogovori niso mogoči

Čeprav se pogajanja s sindikatom Fides nadaljujejo, mora vlada poskrbeti za vse zaposlene v javnem sektorju, zato parcialni dogovori s posameznimi skupinami niso možni, so odgovorili z ministrstva za zdravje. Vlada se zdaj pogaja z reprezentativnimi sindikati tako na stebrnih kot tudi na centralnih pogajanjih, "kamor je Fides kot vedno vljudno vabljen".

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj ob obisku bolnišnice v Murski Soboti povedal, da je vlada v koalicijsko usklajevanje poslala novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem nameravajo "jasno in dokončno" postaviti mejo med javnim in zasebnim zdravstvom.

Vse novice iz rubrike Politika

Politika

vse novice iz rubrike Politika