Bodo zasebne klinike ostale brez zdravnikov?

Konkurenčna prepoved dela zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, grozi, da bo razredčila vrste zasebnih klinik. Te se zanašajo tudi na delo zdravnikov iz javnega sistema.

Maja letos je začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zaostruje delo zdravnikov iz javnega sistema pri zasebnih ponudnikih. Medtem ko številni zdravniki razmišljajo, da bi zaradi prepovedi dela pri zasebnikih zapustili javni sistem, bodo v težavah tudi zasebniki, če bodo izgubili zunanje sodelavce.

Nimajo še izračunov

Nekatere klinike so večinsko ali skoraj v celoti odvisne od dela zdravnikov, ki so sicer zaposlenih v javnem sistemu. Konkurenčna prepoved, ki jo je uvedla novela zakona, bo takšno delo onemogočila ali vsaj resno omejila.

"V tem trenutku še nimamo izračunov, ki bi nam dali jasen odgovor glede vpliva novele zakona na naše poslovanje. Ne glede na analizo pa bomo delovali skladno z zakonodajo in v tesnem sodelovanju z javnim zdravstvenim sistemom," je za Bloomberg Adria odgovoril Zvone Novina, generalni direktor Diagnostičnega centra Bled.

"Da, pri nas delujejo tudi zdravniki, ki so sicer zaposleni v javnem sistemu. Ob spremembah zakonodaje smo ustrezno prilagodili oblike sodelovanja, da vse poteka skladno z veljavnimi predpisi," je odgovoril Novina.

 

 

Diagnostični center Bled je edina velika zasebna zdravstvena ustanova v Sloveniji, sodeč po javnih evidencah. Imajo nekaj več kot sto zaposlenih, leta 2023 so ustvarili 14 milijonov evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. Podatek za leto 2024 še ni javno objavljen. Lastnika podjetja sta Sava Re in Zavarovalnica Sava.

Pri dveh srednje velikih zasebnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji – Kirurgiji Bitenc in MC Medicor odgovorov o vplivu novele zakona na njihovo poslovanje do zaključka redakcije niso podali. Pri Medicorju so leta 2023 ustvarili 18,8 milijona evrov prihodkov in 553 tisoč evrov dobička. Pri Kirurgiji Bitenc pa deset milijonov prihodkov in 1,2 milijona evrov dobička.

Fides čaka na ustavno sodišče

Čeprav novela zakona o zdravstveni dejavnosti že velja, sedaj teče prehodno enoletno obdobje, ko dovoljenja zdravnikom za delo pri drugem delodajalcu še veljajo. To obdobje se konča maja 2026.

Zdravniki upajo, da bo pred iztekom tega obdobja ukrepalo ustavno sodišče in razveljavilo zakon, ki je po njihovem mnenju neustaven.

"Ustavno sodišče Republike Slovenije je našo zahtevo za presojo ustavnosti določb novele zakona o zdravstveni dejavnosti uvrstilo v absolutno prednostno obravnavo. To odločitev razumemo kot potrditev resnosti in pomembnosti vprašanj, ki jih novela odpira – tako za ustavne pravice zdravnikov kot za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema," je za Bloomberg Adria sporočil predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh.

 

 

Obenem je Ustavno sodišče ob sklicevanju na dejstvo, da zakon za nekatere določbe predvideva prehodno obdobje, zavrnilo predlog Fidesa za začasno zadržanje izvrševanja spornih določb, je pojasnil Polh, pri čemer je izrecno navedlo, da je ob nastopu novih okoliščin možno ponovno vložiti zahtevo za zadržanje. Rok za končno odločitev Ustavnega sodišča trenutno ni znan.

V sindikatu Fides ocenjujejo, da se že sedaj kažejo "konkretne in resne motnje v delovanju zdravstvenih zavodov, saj se del določb izvaja takoj, brez prehodnega obdobja," je zapisal Polh. Pri Fidesu zato spremljajo razmere in nameravajo v primeru nastanka dodatnih negativnih posledic te tudi pravočasno predstaviti ustavnemu sodišču.

Prepoved že velja za direktorje in predstojnike

Zdravniška zbornica je ob predstavitvi zakona med zdravniki izvedla anketo med zdravniki in zobozdravniki. V primeru sprejetja zakona v predlagani obliki jih je 16 odstotkov napovedalo, da bodo zapustili delo v javnem zavodu in šli v zasebni sektor. Na anketo je odgovorilo 3.522 zdravnikov in zobozdravnikov.

Prepoved pa je že začela veljati za direktorje javnih zdravstvenih ustanov, strokovne direktorje in predstojnike klinik oziroma oddelkov v javnih zdravstvenih zavodih. Po prehodnem obdobju, ki je trajalo tri mesece, so soglasja za dodatno delo direktorjev in strokovnih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnikih in koncesionarjih prenehala veljati 21. avgusta 2025. To pomeni, da od tega datuma naprej ti vodstveni kadri ne morejo več opravljati dodatnega dela pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Prvi odmevnejši primer posledic zakona je odstop direktorja Zdravstvenega doma Izola Evgenija Komljanca. Komljanec je imel soglasje za opravljanje storitev v svoji zasebni kliniki Orthodontio, ki pa je prenehalo veljati 21. avgusta 2025. Pri izbiri med nadaljevanjem dela v zasebnem sektorju ali ohranitvi funkcije direktorja javnega zavoda se je odločil za zasebno prakso, je poročal RTV Slovenija in drugi mediji.

Aplikacija Erar protikorupcijske komisije navaja, da je Zasebnemu zdravstvenemu zavodu Orthodontio - direktor in edini družbenik je Komljanec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos zaenkrat plačal za 424 tisoč evrov računov, lani v celem letu pa 615 tisoč evrov.