Pregled cenikov zasebnikov: Koliko stanejo zdravstvene storitve, za katere se najdlje čaka?

Zdravniška stavka traja že skoraj štiri mesece; začela se je 15. januarja in za zdaj ne kaže, da bi sindikat Fides in vlada dosegla dogovor.

Čakalne dobe so se  v zadnjih tednih po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kot eden od kazalnikov pomanjkanja dostopnosti zdravstvenih storitev ustalile. Na prvi pregled, diagnostični postopek in terapevtski postopek je v začetku maja čakalo 309.211 oseb, 1.703 več kot teden dni prej.

Na diagnostični postopek je čakalo 103.086 oseb, na prvi pregled 138.880 oseb in na terapevtski postopek 67.245 oseb. V primerjavi s tednom prej se je število čakajočih na diagnostični postopek zmanjšalo za 194 oseb, na prvi pregled čaka 2.214 oseb več, na terapevtski postopek pa čaka 317 oseb manj kot konec aprila.

Za marsikoga je čakanje na zdravstveno storitev v sklopu javnega zdravstva predolgo, zato se številni ozirajo po storitvah pri zasebnikih. 

V cenikih storitev, objavljenih na spletnih straneh ponudnikov, smo pogledali, koliko stanejo nekatere zdravstvene storitve, za katere so čakalne dobe najdaljše.

Ceniki: Koliko plačujemo za posamezne zdravstvene storitve

Dermatološki pregled stane od 80 do 160 evrov. Pregled pri nevrologu za samoplačnike stane od 90 do 120 po cenikih, ki smo jih našli na spletnih straneh ponudnikov. Podobno visoka je cena pregleda pri kardiologu – od 80 do 110 evrov.

Na seznamu diagnostičnih postopkov, na katere se čaka najdlje, so predvsem pregledi z ultrazvokom in magnetno resonanco. Na vrhu seznama postopkov, na katere se čaka najdlje z napotnico zelo hitro, se je konec aprila sicer znašla biopsija nosnih sinusov, ki pa je na najnovejšem seznamu s podatki z začetka maja ni več. Storitev v ambulanti ORL stane okoli 60 evrov.

Daleč najdaljše čakalne dobe za diagnostične postopke z napotnico zelo hitro po zadnjih podatkih NIJZ so za preiskave ožilja z magnetno resonanco. Preiskava pljučnih arterij s kontrastnim slikanjem TOF, za katero se čaka kar 423 dni, stane okoli 210 evrov, preiskava pljučnih ven s kontrastnim slikanjem okoli 290 evrov, preiskava žil (angiografija) trebuha z magnetno resonanco s kontrastnim slikanjem stane okoli 350 evrov, običajni ultrazvok mehkih tkiv pa od 80 do 90 evrov.

Več kot tri leta čakanja na revmatološki pregled

Med terapevtskimi postopki je treba z napotnico zelo hitro najdlje čakati na posege, ki spadajo v specializacijo otorinolaringologov, dermatologov in nevrologov. Poseg na žrelnici za otroke stane od 1.300 do 1.750 evrov, posegi v nosnih sinusih od 1.700 do 2.500 evrov, miringotomija (vstavitev cevke v bobnič) od 600 do 1.100 evrov na enem ušesu oziroma 1.350 evrov v dveh ušesih. Tonzilektomija (odstranitev mandljev) stane od 1.600 do 1.850 evrov.

Operacija na hrbtenici spondilodeza, na katero se čaka dobrih 150 dni, pa stane od 6.825 do 8.400 evrov in več, odvisno od tega, koliko vretenc je vključenih v posegu.

Najdaljše čakalne dobe z napotnico redno so sicer za operacije nožnega palca (hallux) in za funkcionalne estetske operacije nosa v splošni anesteziji ‒ na ti operaciji je treba počakati kar 769 dni. Operacija nožnega palca glede na cenike ponudnikov stane od 400 do 1.400 evrov. Za operacijo nosa pa je treba po enem od cenikov odšteti od 3.000 do 4.900 evrov.

Najdaljša čakalna doba med vsemi storitvami pa po zadnjih podatkih NIJZ pripada revmatološkemu pregledu s stopnjo nujnosti redno – 902 dneva. Pregled stane od 100 do 140 evrov, sodeč po objavljenih cenikih.

Med posegi nad dopustno čakalno dobo največ pacientov (7.036) čaka na operacijo sive mrene v očesu, sledita ji operacija krčnih žil in endoproteza kolena. Operacija sive mrene stane od 1.300 do 2.800 evrov, krčnih žil okoli 1.200 evrov, endoproteza kolena pa od 7.500 do 9.000 evrov.

Vzdrževanje javnega zdravstva 'ne glede na ceno'

Zdi se, kot da zdravstveni sistem nekako deluje, in to kljub stavki. "Ironično slovenski javni zdravstveni sistem z vidika javne zdravstvene mreže in njenih dobaviteljev kljub stavki še vedno deluje, saj je njegovo financiranje že od vsega začetka dejansko namenjeno prav vzdrževanju tega zaprtega sistema kot takega, ne pa za plačilo posameznih zdravstvenih storitev, čeprav nam plačilo po zakonu zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje," meni strokovnjakinja za zdravstveno pravo Katja Triller Vrtovec.

"Z vidika dostopnosti do zdravstvenih storitev pa javni zdravstveni sistem deluje le še navidezno, saj se v resnici posamezne zdravstvene storitve pravočasno in kvalitetno opravljajo le še zaradi močne etike in sočutja posameznih zdravstvenih delavcev na eni strani in velike potrpežljivosti posameznih pacientov na drugi strani," je na vprašanje Bloomberg Adria odgovorila strokovnjakinja.