Izračun: Za zdravje v življenju v povprečju plačamo 380 tisoč evrov!

Medtem ko se zdravniki borijo za svoje plače, je na drugi strani pacient, ki čeprav vsak mesec plačuje za zdravstvo, čaka v vrsti – včasih tudi leta – na nekatere zdravstvene preglede. Čakalne dobe lahko preverite na spletni strani cakalne dobe.ezdrav.si. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da kar 130 tisoč Slovencev nima osebnega zdravnika, čeprav kot zaposleni plačujejo prispevke za zdravstvo. 

Koliko denarja se vsak mesec odvede iz plače za vse prispevke za zdravstveno zavarovanje? Koliko namenimo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Kakšni so zneski, ki jih kljub vsemu plačujemo še dodatno iz svojega žepa za zdravstvene storitve, ki jih opravimo pri zasebnikih?

Številke so vrtoglave! Ocenili smo, da bo Slovenec s povprečno plačo v svojem življenju plačal 380 tisoč evrov samo za zdravstvo oziroma zdravje. Tisti, ki imajo višje dohodke, pa bodo odšteli še bistveno več, tudi krepko prek pol milijona evrov.

Poglejmo v drobovje izračuna.

  1. Prispevek za zdravstveno zavarovanje = 229 tisoč evrov

Povprečen Slovenec po zadnjih podatkih statističnega urada zasluži okoli 1.300 evrov neto mesečno (1.959 evrov bruto). Od tega gre 124,62 evra od njegove bruto plače za prispevke za zdravstveno zavarovanje in še dodatnih 128,54 evra prispevkov delodajalca na bruto plačo. Nekateri bi rekli, da je zadnji znesek strošek delodajalca in ne strošek zaposlenega, vendar se navsezadnje financira iz v podjetju ustvarjene dodane vrednosti.

Skupaj se tako iz povprečne slovenske plače samo za zdravstveno blagajno nameni 253,16 evra mesečno, kar je 3.038 evrov letno.

Ob upoštevanju povprečne triodstotne letne rasti plač in dejstva, da plača ne raste vsak mesec, pač pa se poveča enkrat letno, to pomeni, da samo za prispevke za zdravje od prve zaposlitve do upokojitve plačamo 229 tisoč evrov. Izračun je narejen ob predpostavki 40-letne delovne dobe, a opozorimo, da obstaja tveganje, da se bo ta doba v prihodnje podaljševala.

V izračunu nismo upoštevali olajšav za vzdrževane družinske člane. Če ob enakih zgornjih predpostavkah upoštevamo enega vzdrževanega člana, to pomeni, da v 40-letni dobi zdravstveni blagajni zagotovimo 218 tisočakov. To je 11 tisočakov manj kot v primeru brez vzdrževanih članov.

Številke postanejo precej vrtoglave za tiste, ki imajo nadpovprečno plačo. Poglejmo primer posameznika, ki danes prejema plačo dva tisoč evrov neto. Ob upoštevanju vseh zgornjih predpostavk takšen posameznik v 40-letni dobi samo za zdravje plača 371 tisočakov.

  2. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje = 71 tisoč evrov

Tu se izračun ne zaključi. Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ta hip plačujemo v povprečju 35 evrov mesečno oziroma okoli 420 evrov letno. Če zavarovanje sklenemo pri 20. letih in ga plačujemo 61 let (povprečna življenjska doba posameznika je 81 let) ter upoštevamo triodstotno povprečno letno rast premije, odštejemo zanj skoraj 71 tisoč evrov. Enotni znesek premije namreč plačujejo vsi mladi brez statusa dijaka ali študenta oziroma tisti, ki so starejši več kot 26 let, zaposleni in upokojenci, saj ta premija ni vezana na višino dohodkov.

Pobude za ukinitev ali preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja so se pojavila že pred časom. Aktualna vlada bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpravila v okviru celostne prenove financiranja zdravstva. Ali se bo to zgodilo, bo treba počakati. Zdravstveni lobiji so precej močni in zelo dobro opremljeni s številnimi argumenti za to, da se tovrstno zavarovanje ne ukine.

  3. Plačila iz lastnega žepa = 80 tisoč evrov

Kljub vsem izdatkom za dostop do polnih pravic v okviru javnega zdravstva je marsikdo danes prisiljen pomoč iskati pri zdravnikih zasebnikih. Koliko denarja namenimo za zdravstvo oziroma zdravje iz svojega žepa pri zasebnikih? Natančnih podatkov ni. Na statističnem uradu so na voljo podatki iz leta 2018, in sicer da slovensko gospodinjstvo za zdravstvo nameni 554 evrov.

Obstajajo tudi neuradne ocene strokovnjakov, ki imajo dostop do podrobnih podatkov o plačilih v zdravstvenem sistemu, da obvezno in dopolnilno zavarovanje pokrijeta okroglih 88 odstotkov celotnih izdatkov za zdravstvo. Če izhajamo iz seštevka letnih izdatkov za obvezno in dopolnilno zavarovanje, ki znaša 3.458 evrov, to pomeni, da Slovenec s povprečno plačo iz svojega žepa letno za zdravje nameni še dodatnih 472 evrov. Če enako upoštevamo triodstotno rast cen zdravstvenih storitev pri zasebnikih in predpostavko, da njihove storitve uporabljamo v povprečju 61 let (torej od 20. do 81. leta, kolikor znaša povprečna življenjska doba posameznika), to nanese skoraj 80 tisočakov.

  4. SEŠTEVEK = 380 tisoč evrov

Slovenec s povprečno plačo bo v svojem življenju samo za zdravje namenil 380 tisoč evrov. Ponovimo, v izračunu upoštevamo triodstotno rast stroškov in plač, 40 let delovne dobe in povprečno 81-letno življenjsko dobo. Številke so še bolj vrtoglave in boleče, če gre za posameznika, ki ima nadpovprečno plačo.

Pogost argument politikov, zagovornikov našega zdravstva in drugih je, da je naše zdravstvo solidarno. Vsi zaposleni brezpogojno vplačujemo v zdravstveno blagajno. Toda definicija solidarnosti je verjetno za paciente, ki v sklopu javnega zdravstva v doglednem času ne dobijo pregleda ali ustrezne obravnave, nekaj povsem subjektivnega. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar