Revolucija dolgoživosti: Od kod bo prišel denar za pokojnine "družbe stoletnikov"?

Številke so neusmiljene – prebivalstvo se stara, pokojninski sistemi so pod vse večjim pritiskom – povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Bi lahko komercialna pokojninska zavarovanja vsaj deloma zapolnila vrzel, ki nastaja zaradi vse daljšega življenja ter naraščajočih izdatkov za pokojnine in zdravstvene storitve?

Pričakovano število let življenja po 65. letu se je v razvitih državah močno povečalo. Leta 1950 je znašalo 13 let, zdaj je 21 let, do leta 2050 bomo v povprečju živeli še 23 let po starosti, predvideni za upokojitev, kažejo podatki Združenih narodov.

Daljša življenjska doba pomeni tudi daljše obdobje prejemanja pokojnine, kar povečuje pritisk na javne finance, zdravstvene sisteme in osebne finance posameznikov.

Prihrankov zmanjka približno pet let pred smrtjo

Zavarovalničarji ocenjujejo, da v povprečju posamezniku v razvitem svetu prihrankov zmanjka približno pet let pred smrtjo. "Ljudje podcenijo dolgoživost in precenijo svojo pripravljenost na upokojitev," je povedal Kai-Uwe Schanz iz zavarovalniškega think-tanka Geneva Association na posvetu Agencije za zavarovalni nadzor v Ljubljani.

V Sloveniji glavnino pokojnin zagotavlja državno obvezno pokojninsko zavarovanje, vendar prispevki zavarovancev že danes ne zadoščajo za pokritje vseh izdatkov sistema. V prihodnosti bo to zaradi vse bolj stare družbe še težje. Kakšni so podatki za Slovenijo?

Število upokojencev raste po letnih stopnjah okoli 1,5 odstotka. Lani se je njihovo število povečalo za 1,6 odstotka, na 653 tisoč, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Število zaposlenih – tistih, ki plačujejo v pokojninsko blagajno – pa zadnja leta stagnira, in to kljub rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti. Lani se je število plačnikov zavarovancev zmanjšalo za 0,2 odstotka, na 996 tisoč ljudi.

Razmerje med zaposlenimi in upokojenci po zadnjih podatkih Zpiza znaša 1,51 zaposlenega na upokojenca.

Zpiz iz prispevkov ne zbere dovolj denarja za pokojnine

Ker Zpiz iz prispevkov ne zbere dovolj denarja za pokojnine, mu manjkajoči znesek nakaže država iz državnega proračuna. Letos bo nakazilo po načrtih znašalo rekordnih 1,6 milijarde evrov. Glede na dinamiko plačil bi lahko bil znesek še večji – v prvih sedmih mesecih so po podatkih ministrstva za finance na Zpiz nakazali že 1,1 milijarde evrov.

Lani je Zpiz od skupaj 8,37 milijarde evrov prihodkov iz državnega proračuna prejel 1,58 milijarde evrov, kar je 18,2 odstotka denarja, potrebnega za pokojnine.

Drugi pokojninski steber po 25 letih ni dosegel svojega namena

Lahko luknjo zamaši prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje? Podatki ne zbujajo upanja. Številke namreč kažejo, da drugi pokojninski steber po 25 letih delovanja ni dosegel svojega namena – vplačane premije so prenizke, prav tako število aktivno vključenih zaposlenih. 

V drugi steber mesečno vplačuje le 40 odstotkov zaposlenih, povprečna vplačana premija znaša 61 evrov na mesec oziroma 732 evrov na leto. Povprečna izplačana renta pa znaša okoli 70 evrov, kažejo podatki ministrstva za delo.

Ti zneski so premajhni, da bi dodatne pokojnine pomembno dopolnile javne pokojnine iz prvega pokojninskega sistema, ugotavlja Helena Bešter, strokovnjakinja za zavarovalništvo in pokojninske sisteme.

Če bi sledili cilju OECD, da bi povprečna pokojnina znašala 70 odstotkov povprečne plače, bi morala dodatna pokojnina iz drugega stebra v Sloveniji v povprečju znašati okoli 200 evrov. S sedanjim tempom varčevanja tega nikoli ne bomo dosegli, je opozorila Helena Bešter.

Kakšno je razmerje med plačo in pokojnino?

Trenutno nadomestitvena stopnja – višina povprečne pokojnine kot delež povprečne plače – znaša 64,5 odstotka.

Največjo priložnost za dvig zbranih premij in s tem višjih dodatnih pokojnin v prihodnosti je bila opustitev ideje o samodejni vključitvi vseh zaposlenih v dodatno pokojninsko varčevanje z možnostjo izstopa, tako imenovani opt-out sistem. Takšen sistem je predvidevala lani sprejeta pokojninska reforma, a so ga nato na zahtevo delodajalcev črtali in ni bil uveljavljen.

S tem so bodoči upokojenci ob koristi, ki bi jih prinesli donosi, ustvarjeni s pokojninskimi skladi.

Kot smo poročali, so dinamični (delniški) pokojninski skladi v zadnjih 12 mesecih ustvarili okoli 20-odstotni donos, najboljši med skladi pa kar 30-odstotnega.

Višina sredstev, zbranih v pokojninskih skladih, je konec decembra 2025 znašala 4,03 milijarde evrov, navaja ministrstvo za delo. Na Hrvaškem, za primerjavo, pokojninski skladi po zadnjih podatkih njihove finančne uprave upravljajo že skoraj 29 milijard evrov. Vendar je na Hrvaškem varčevanje v pokojninskih skladih obvezno.

Kakšne ukrepe za večjo vključenost v življenjska in pokojninska zavarovanja priporoča mednarodni zavarovalniški lobi?  

Med rešitvami so prožnejši načini vplačevanja premij, prilagojeni tudi posameznikom z netradicionalnimi viri dohodkov, spremljanje zdravstvenega stanja zavarovancev ter večji poudarek na preventivi. Več prilagodljivosti bi bilo po drugi strani potrebne tudi pri izplačevanju pokojninskih prejemkov po upokojitvi, je na posvetu AZN povedal Kai-Uwe Schanz iz Geneva Association.