Luknja v državnem proračunu: primanjkljaj v prvih sedmih mesecih že 37 odstotkov višji kot lani

Državni proračun je v prvih sedmih mesecih leta zabeležil 1,3 milijarde evrov primanjkljaja (8,9 milijarde evrov prihodkov in 10,2 milijarde evrov odhodkov), kar je 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Iz Direktorata za proračun ter ekonomsko in fiskalno politiko ministrstva za finance so pojasnili, da je bilo več sredstev namenjenih za socialne transfere, investicije in stroške dela v javnem sektorju.

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar-julij 12,3 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, prihodki pa so bili 9,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Samo julija je proračunski primanjkljaj znašal 123,1 milijona evrov, je pa bil v primerjavi z lanskim julijem 22,8 milijona evrov nižji.

Najprej si podrobneje poglejmo odhodke. Državni proračun je za investicije v obdobju januar-julij 2026 namenil 756,5 milijona evrov (+23,6 odstotka kot v enakem obdobju lani). Največji delež je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev (539,9 milijona evrov), del sredstev, 223 milijonov evrov, pa za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije (41,5 odstotka).

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je država namenila 1,3 milijarde evrov, kar je 10,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Krpanje luknje v pokojninski in zdravstveni blagajni

Država je prispevala tudi v zdravstveno in pokojninsko blagajno. V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih sedmih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov ali 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

"Največji del proračunskega transferja – 1,1 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 2,5 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence. Za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva je bilo namenjeno 202,6 milijona evrov, kar je 63,9 milijona evrov več kot v lanskem primerljivem obdobju," so pojasnili.

Iz naslova DDV zbrali 12 odstotkov več prihodkov

Na prihodkovni strani glavni del predstavljajo davčni prihodki. V sedmih mesecih so znašali 7,8 milijarde evrov in so za 7,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), ki je glavni davčni vir, se je v proračun nateklo 3,5 milijarde evrov oziroma 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino je država zbrala 1,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,2 odstotka - rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač, so pojasnili. Opozarjajo, da del plačane dohodnine pripada občinam, ki so letos v primerjavi z lani prejele 7,2 odstotka več sredstev."

Iz naslova trošarin je država zbrala 890 milijonov evrov, kar je 40 milijonov evrov manj kot lani. Manj se je v državni proračun nateklo tako iz trošarin na energente kot na tobak, medtem ko so bili prilivi od trošarin na alkohol višji.

V državni proračun se je nateklo 1,2 milijarde evrov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, to je 20,7 odstotka več kot lani.

"Rast prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026," so dodali.