text size
Cilji zakona o Nacionalnem demografskem skladu so plemeniti, zagotavlja minister za finance Andrej Šircelj.
Sklad bo z upravljanjem državnih deležev v podjetjih zagotavljal denar za pokojnine, za demografske ukrepe in za družinsko politiko. Slovenci namreč sedaj zaradi nizke rodnosti "izumiramo", je ugotovil minister, slovenski pokojninski sistem pa da je nevzdržen.
Zagotavljanje skrbi za starejše je vsekakor plemenit cilj, kot tudi skrb za družinsko politiko. Res je tudi to, da je pokojninska luknja vsako leto večja.
Preberi še
"Pokojninski sistem je že zdaj nevzdržen". Ga bo rešil demografski sklad?
Kakšen bo učinek demografskega sklada?
10.07.2026
Mercator v oddajo in prodajo več kot 160 poslovnih nepremičnin
O stanju in višinah najemnin na trgu poslovnih nepremičnin smo govorili z Majo Ostanek Selak, direktorico investicijskih nepremičnin pri KF Finance.
23.09.2022
Skupina Mercator izgubo lani zmanjšala na 2,15 milijona evrov
Mercator je konec aprila 2021 refinanciral del svojih dolgov in postal del skupine Fortenova.
05.09.2022
Žiga Debeljak predčasno zapušča SDH
Mandat bo zaključil 30. septembra, Debeljak pa se je odpravnini odrekel.
03.07.2026
Petrol proti državi: nadzorniki preprečili posebno revizijo
SDH in država kljub navedbi, da razlogi za revizijo obstajajo, teh nista konkretno pojasnila.
17.04.2026
Podjetja v državni lasti polnijo proračun z dividendami
Država prek Slovenskega državnega holdinga trenutno upravlja 81 aktivnih naložb.
16.02.2026
SDH v 2024 pobral skoraj trikrat več dividend, letos načrtuje še več
V kakšni kondiciji je SDH, za katerega iščejo predsednika uprave.
22.10.2025
A žal zgodovina slovenskega državnega upravljanja kaže, da upravljanje z državnim premoženjem ni vedno "vestno, skrbno, odgovorno, neodvisno, pregledno in gospodarno," kot je naštel minister ob predstavitvi zakona.
Poglejmo nekaj primerov.
Leta 2005 je vlado vodil Janez Janša. Sredi poletja, avgusta 2005, sta v kabinet takratnega predsednika vlade prišla predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot. Na sestanku je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem in predsednik uprave KD Group Matjaž Gantar.
KAD in SOD, ki sta ju vodila preverjena kadra SDS Tomaž Toplak in Marko Pogačnik, sta le nekaj tednov pozneje svoj delež v Mercatorju prodala Istrabenzu in Pivovarni Laško, kar je pomenilo začetek obdobja menedžerskih prevzemov oziroma tako imenovane tajkunizacije.
S finančno krizo je projekt menedžerskih prevzemov klavrno propadel, slovenske banke pa so se znašle na robu propada. Takrat je bil fokus vodstev SOD in KAD vse kaj drugega kot plemenitenje državnega premoženja. Pravzaprav je večina "državne srebrnine" med krizo prešla v last tujih lastnikov, vključno z NLB in Pivovarno Laško (s pivovarno Union vred).
Po finančni krizi je država ustanovila AUKN, vodila jo je Dagmar Komar, ki je bila politično blizu SD. Poleg nje sta bila v upravi še Marko Golob in Danilo Grašič. Komar se je večkrat javno zapletla v spor s tedanjim finančnim ministrom Francijem Križaničem, predvsem glede kadrovanja v nadzorni svet NLB. Tudi takrat so bili očitni politični vplivi na ustanovo, ki naj bi neodvisno skrbela za državno premoženje.
Iz AUKN je nastal SDH. Vodil ga je Matej Pirc, ki je v SDH prišel iz DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank), še ene "tranzicijske" ustanove, tako imenovana slabe banke.
Marca 2026 je Matej Pirc odstopil s položaja izvršnega direktorja za upravljanje terjatev v SDH, potem ko so kriminalisti opravili hišne preiskave tudi na sedežu SDH. Po navedbah policije se je preiskava nanašala na sume gospodarskega kriminala in korupcije pri upravljanju terjatev nekdanje DUTB, ki je bila leta 2022 pripojena SDH.
Ključni očitki Pircu se nanašajo na domnevno dogovarjanje za posle in vplivanje na izbiro kupcev, pri čemer naj bi se v zameno za poslovne koristi izplačevale nagrade ali omogočile druge ugodnosti. Del poslov naj bi bil prikrit prek povezanih podjetij, fiktivnih računov in finančnih tokov, s katerimi naj bi prikrivali izvor denarja.
V tujini stavijo na razpršen portfeljZgledi iz tujine, nekaj jih navaja tudi ministrstvo za finance ob predlogu zakona o demografskem skladu, kažejo, da obstajajo primeri dobre prakse. Na Norveškem denar, ki ga zaslužijo s prodajo nafte, plemenitijo z nakupi delnic najboljših podjetij po vsem svetu. V Franciji je portfelj razdeljen v tvegane naložbe (delnice na razvitih trgih) in likvidne naložbe, vključno z denarnimi sredstvi. Na Poljskem demografski rezervni sklad vlaga v državne obveznice, delnice in zakladne menice. |
Upravo SDH trenutno še vodi Žiga Debeljak, ki je nekoč na vrhu Mercatorja nasledil Zorana Jankovića. Debeljak je sicer nasprotoval prodaji "najboljšega soseda" hrvaškemu Agrokorju, a je do prodaje leta 2014 vendarle prišlo.
Debeljak je po letošnjih volitvah in prihodu Janše na oblast odstopil z vrha SDH.
Letos se je oblast znova zamenjala. Vlado zdaj vodi Janez Janša. In kmalu po prevzemu oblasti, sredi poletja, vlada predlaga nov demografski sklad, ki bo pod eno streho združil kar 17 milijard evrov vredno državno "srebrnino".
Lep konec tedna vam želim.