"Pokojninski sistem je že zdaj nevzdržen". Ga bo rešil demografski sklad?

Minister za finance Andrej Šircelj predlaga ustanovitev Nacionalnega demografskega sklada, ki bo združil celotno državno premoženje v kapitalskih deležih podjetij. Bodo upokojenci res na boljšem?

"Slovenski pokojninski sistem deluje po principu iz rok v usta, kar pomeni, da se prispevki od plač porabljajo za pokojnine tistih, ki so takrat upokojeni," navaja Ministrstvo za finance v argumentaciji za ustanovitev Nacionalnega demografskega sklada.

Slovenski pokojninski sistem je že zdaj nevzdržen, meni ministrstvo, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin, zato mora manjkajoči denar zagotoviti država iz državnega proračuna.

"V Sloveniji prebivalstvo na dolgi rok izumira, poleg tega se podaljšuje življenjska doba ljudi. Do leta 2050 se bo število upokojencev povečalo za sto tisoč, s 650 tisoč na 750 tisoč," je ob predstavitvi zakona povedal minister za finance Andrej Šircelj.

Za financiranje pokojnin po njegovem potrebujemo nove vire. "Premoženje je eden od dodatnih virov. Prav je, da bi imeli koristi od tega premoženja upokojenci," je povedal Šircelj. Pokojninska blagajna bo po njegovem v naslednjih letih potrebovala dve milijardi evrov dodatnega denarja na leto.

S koncentracijo državnega premoženja na enem mestu bo to bolj učinkovito, profesionalno in pregledno, pravi Šircelj. Političnih vplivov na delovanje sklada ne bo, je zagotovil.

Kaj kažejo številke?

Lani je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) od skupaj 8,37 milijarde evrov prihodkov iz državnega proračuna prejel 1,58 milijarde evrov, kar je 18,2 odstotka denarja, potrebnega za pokojnine.

Zaradi rekordno visoke zaposlenosti in hitre rasti plač prihodki Zpiza iz prispevkov zaposlenih in delodajalcev rastejo, a rasteta tudi število upokojencev in višina pokojnin. Državni proračun mora tako vsako leto pokriti večjo "luknjo", ki nastaja v pokojninski blagajni.

Od leta 2020 so se nakazila iz proračuna povečala za 50 odstotkov, z ene milijarde leta 2020 na 1,58 milijarde evrov leta 2025. V načrtih Zpiza za letos je 1,6 milijarde evrov nakazila iz proračuna.

Glede na te zneske je denar, ki ga Zpiz dobi iz naložb Kapitalske družbe (Kad), skoraj neznaten. Kad je lani Zpizu nakazal 81,5 milijona evrov.

Z dividendami je Zpiz zaslužil še 21,9 milijona evrov. Zpiz ima namreč v lasti 34,5 odstotka Zavarovalnice Triglav in je njen največji posamični delničar.

To premoženje naj bi po predlogu zakona prevzel Nacionalni demografski sklad.

Pri Zpizu so v odzivu na predlagani zakon zadržani. "Zavod bo sodeloval v postopku sprejemanja zakona," so odgovorili. Svet zavoda bo obravnaval predlog zakona in s sprejetimi sklepi seznanil pristojne institucije, so sporočili za Bloomberg Adria.

Zakon predvideva, da Zpiz ne bi več prejel dividend od Zavarovalnice Triglav in da bo njihov izpad kril državni proračun. Zavod bo še vedno financiran iz državnega proračuna, po predlogu zakona pa naj bi prejel 40 odstotkov vseh dividend, ki jih prejme sklad, kar je približno 118 milijonov v naslednjem letu, če bo zakon uveljavljen.

Ministrstvo za finance

 

Ta znesek je torej zelo podoben znesku, ki ga je Zpiz lani dobil od Kada in od dividend Triglava – skupaj 103,4 milijona evrov. To je le 1,24 odstotka denarja, ki ga je lani porabil Zpiz za pokojnine.

Za primerjavo, Zpiz je lani samo iz prispevkov začasnih del študentov in dijakov dobil 55,8 milijona evrov.  

Kaj o predlogu pravijo upokojenci? "Zakonu pripisujemo velik pomen tako za sedanje kot prihodnje upokojence," je odgovoril Erik Hofbauer, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Ker so zakon šele pred dnevi poslali v javno obravnavo, ga še niso proučili in sprejeli stališča.

Bolj kritični so ekonomisti. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da nacionalni demografski sklad lahko pomeni tveganje za politizacijo upravljanja državnih naložb.

Prav tako po njegovih besedah niso jasni natančni izračuni predvidenega povečanja sredstev oziroma donosov. "Glede prihodkov pravzaprav izvemo zelo malo, za izdatke pa vemo, da bodo kvečjemu še večji. Celotna ekonomska slika novega demografskega sklada tako ostaja precejšnja zagonetka," je povedal za STA.

Zpiz: Zmanjšale se bodo naše finančne naložbe Za zavod bi sprejetje zakona tehnično pomenilo, da se v bilanci stanja zmanjšajo dolgoročne finančne naložbe, so pojasnili pri Zpizu. V izkazu prihodkov in odhodkov bi se spremenili viri financiranja, zavod bi več dobil iz transfernih prihodkov in manj iz drugih prihodkov. Zdaj se dividende od Zavarovalnice Triglav evidentirajo pod prihodke od dividend. Zakon predvideva, da bo zavod enkrat letno prejel sredstva od sklada, ki se bodo verjetno evidentirala enako kot zdaj prejeta sredstva od Kada – pod transfernimi prihodki, pojasnjuje Zpiz.

Do sklada sta kritična tudi ekonomista Igor Masten in Anže Burger. Masten dvomi, da bi koncentracija premoženja sama po sebi prinesla večje donose. Burger pa meni, da premoženja ne bi smeli namensko rezervirati za pokojnine, ampak bi morali stremeti zgolj k čim večjemu donosu za družbo v celoti, je povedal za portal zanima.me.

Zakon predvideva, da bi se pod upravljanjem Nacionalnega demografskega sklada združile naložbe Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Po oceni bo vrednost premoženja v upravljanju demografskega sklada znašala slabih 17 milijard evrov.