V načrtu je že nova jedrska elektrarna, kaj bo z radioaktivnimi odpadki?

Priprave na gradnjo nove jedrske elektrarne potekajo brez premora in kmalu bo znana odločitev, ali se bo Slovenija lotila največje naložbe v zgodovini države. Med glavnimi vprašanji so tudi jedrski odpadki – kje in kako jih bodo shranjevali, kakšni bodo stroški?

Kljub številnim neznankam pa bo morebitna nova jedrska elektrarna zanesljivo zgrajena prej, preden bo znano, kje in kako bodo odloženi visoko radioaktivni odpadki – tako iz sedanje kot iz morebitne bodoče nuklearke.

Dolgoročna rešitev za visoko radioaktivne odpadke – to je predvsem iztrošeno jedrsko gorivo – je namreč še daleč.

"Gradnja trajnega odlagališča še ni v teku," so za Bloomberg Adria sporočili iz Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO).

Trenutno se pripravljajo študije, finančne ocene, poteka meddržavno usklajevanje in sodelovanje v evropskih pobudah. Ni pa še izbrane konkretne lokacije geološkega odlagališča v Sloveniji in ni gradbišča za tak objekt, odgovarjajo z Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Koncept odlaganja, ki se uporablja v študijah, sledi švedskemu modelu, kjer se izrabljeno gorivo zapre v masivne bakrene vsebnike, odlaganje pa je predvideno približno 500 metrov pod površjem, pojasnjuje agencija. Po zdaj veljavnem načrtu bo gradnja odlagališča za visoko radioaktivne odpadke (VRAO) potekala med letoma 2055 in 2065.

Začetek obratovanja odlagališča je predviden v letu 2065, zaprtje odlagališča in začetek dolgoročnega nadzora ter vzdrževanja odlagališča pa po letu 2075, so sporočili iz agencije.

Kaj bo z odpadki iz morebitne nove jedrske elektrarne, ki jo načrtujejo na območju trenutno delujoče elektrarne v Krškem?

"Če bo JEK 2 zgrajen, se bodo načrti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom najverjetneje dopolnili in razširili tudi za potrebe drugega bloka," odgovarjajo z Agencije za jedrske odpadke.

Zdaj so vsi iztrošeni gorivni elementi in drugi visoko radioaktivni odpadki na lokaciji same Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Večina izrabljenih gorivnih elementov je potopljenih v bazenih za izrabljeno gorivo, od leta 2023 pa v elektrarni obratuje tudi suho skladišče za izrabljeno gorivo, ki bo delovalo še 60 let po prenehanju delovanja NEK.

Leta 2023 je NEK iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče premestil prvih 592 gorivnih elementov, so sporočili z agencije. V suhem skladišču so gorivni elementi najprej zaprti v zatesnjene jeklene vsebnike, ti pa so vstavljeni v masivne zaščitne betonske. Debela betonska zaščita preprečuje uhajanje sevanja in varuje vsebnike pred zunanjimi vplivi.

Investitor nove jedrske elektrarne, Gen energija, tudi v načrtih za JEK 2 predvideva postavitev suhega skladišča znotraj ograje elektrarne kot osnovni sestavni del projekta, vključno s stroški njegove izgradnje, so odgovorili za Bloomberg Adria.

Kot smo pisali, bi nova nuklearka stala od 12 do 17,5 milijarde evrov, izraženo v tekočih cenah do leta 2035, in bo, če bo zgrajena, največja investicija v zgodovini Slovenije.

ARAO

 

Trenutno pa v Sloveniji že gradijo skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke – v Vrbini pri Krškem, v neposredni bližini NEK. V njem bodo odložili odpadke iz elektrarne, medicine, raziskovalnih ustanov in industrije.

Gradnja se je začela leta 2024, odlagališče naj bi začelo obratovati predvidoma leta 2028. Objekt bo sestavljen iz velikega armiranobetonskega silosa, v katerem bodo radioaktivni odpadki varno shranjeni v posebnih zabojnikih. Projekt bo stal približno 100 milijonov evrov.

Hrvaška bo prevzela svoj del nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

V odlagališču bo odložen slovenski del nastalih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, Hrvaška namerava svojo polovico odpadkov iz Krškega odložiti v svojem odlagališču, ki ga načrtuje na lokaciji nekdanje vojašnice Čerkezovac na Trgovski gori v občini Dvor na meji z Bosno in Hercegovino.

Gradnja se še ni začela. Prve odpadke naj bi začeli prevzemati leta 2028, navaja hrvaški sklad za financiranje razgradnje in skrb za radioaktivne odpadke in iztrošeno jedrsko gorivo iz NEK. Hrvaški del iztrošenega goriva se trenutno skladišči na območju NEK, tako kot slovenski del.

"Meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Hrvaško določa soodgovornost pogodbenic za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz NEK," so odgovorili iz slovenske agencije za radioaktivne odpadke.

Januarja 2026 se je meddržavna komisija seznanila s četrto revizijo programa razgradnje NEK in programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom; dokumenti pa bodo predloženi v sprejem slovenski vladi in hrvaškemu saboru, so sporočili za Bloomberg Adria.