Rekordne milijarde za JEK2: kako bodo lahko zasebniki sodelovali pri financiranju?

Gradnjo nove slovenske jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) bo v celoti financirala država, če bo obveljal trenutno izbrani model financiranja. Investitor, GEN energija, predlaga izdajo državnih obveznic in posojanje posebnemu podjetju, ustanovljenemu za izgradnjo elektrarne.

"Zasebni sektor lahko sodeluje prek nakupa državnih obveznic," je povedal Kruno Abramovič, izvršni direktor za finance pri GEN energiji. Kruno Abramovič je načrt financiranja JEK2 predstavil na posvetu Energetika in finance 2026 v organizaciji Prosperie.

Kot smo poročali, so slovenski podjetniki podprli gradnjo nove jedrske elektrarne in izrazili pripravljenost na sofinanciranje projekta.

Zasebni kapital bi s tem povečal kredibilnosti projekta, ker so se v javnosti pojavili strahovi pred korupcijo.

Zasebni sofinancerji bi lahko bili nekakšno dodatno jamstvo, je za Bloomberg Adria povedal Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič.

Kot kaže, bodo po sedanjem modelu lahko s kapitalom sodelovali le kot kupci državnega dolga oziroma obveznic, ki jih bo na trgu ponudila država.

Izdaja državnih obveznic se po pregledu možnih modelov izkaže kot najcenejši vir financiranja projekta, za katerega bo na koncu tako ali drugače jamčila država, je povedal Kruno Abramovič.

Po kakšnih obrestih si Slovenija izposoja denar? Slovenija je ob zadnji prodaji državnih desetletnih obveznic dosegla obrestno mero 3,275 odstotka. Za zadnji avkciji 18-mesečnih zakladnih menic je bil donos okoli 2,7 odstotka, pri tri- in šestmesečnih pa od dveh do 2,4 odstotka. Ob zadnji izdaji triletnih ljudskih obveznic je država ponudila triodstotno letno obrestno mero.

Financiranje z zadolževanjem države je cenejše kot pri bankah zaradi dobre bonitetne ocene države in posledično nizkih zahtevanih donosnosti državnih obveznic.

Pri tem obstaja tveganje za ceno zadolževanja, je dodal Abramovič – če se poslabša bonitetna ocena države, se bo to poznalo pri višjih stroških zadolževanja in bo podražilo projekt JEK2.

Nova jedrska elektrarna bo, če bo zgrajena, največja investicija v zgodovini Slovenije. Po sedanji oceni bo njena cena od 12 do 17,5 milijarde evrov, izraženo v tekočih cenah do leta 2035. Nižja cena velja za gradnjo manjšega, tisočmegavatnega reaktorja, višja pa za gradnjo večjega, 1.650-megavatnega reaktorja. Odločitev o velikosti reaktorja še ni bila sprejeta.

Kaj se dogaja na terenu? Čeprav so o projektu JEK2 v zadnjem času ne govori več veliko, priprave potekajo brez prekinitve, smo izvedeli od predstavnika investitorja. Zdaj sta v igri še dva ponudnika, ameriški Westinghase in francoski EDF. Investitor se trenutno ukvarja z analizo potresne varnosti, saj je lokacija gradnje v Krškem "nadpovprečni izziv" z vidika potresne ogroženosti, je povedal Kruno Abramovič. Ukvarjajo se tudi s tehnologijo hlajenja reaktorja – ta bo po novem potekala prek hladilnega stolpa, in ne s pomočjo vode iz reke Save, kot je to pri sedanji jedrski elektrarni. Pripravili so tudi preliminarno transportno študijo, s katero so proučili možnost prevoza zelo velikih kosov opreme iz koprskega pristanišča do Krškega. Hkrati pripravljajo razpisno dokumentacijo za objavo razpisa, ko (če) bo sprejeta odločitev o investiciji. Na strani države pa poteka izdelava državnega prostorskega načrta za JEK2. Po sedanji časovnici naj bi bila končna odločitev o investiciji sprejeta leta 2028.

Investicija bi se po načrtih razporedila čez 11-letno obdobje, letni strošek bi znašal od 500 milijonov na leto ob začetku projekta do okoli dve milijardi evrov v finančno najzahtevnejših letih. Takrat bi strošek JEK2 dosegel okoli deset odstotkov državnega proračuna.

Po sedanjih ocenah in ob upoštevanju okoli 2,3-odstotne realne donosnosti bi morala cena elektrike iz JEK 2 znašati od 60 do 65 evrov na megavatno uro, da bi se investicija povrnila, je povedal Abramovič.

Ta izračun temelji na 80-letnem delovanju elektrarne. Torej že upošteva podaljšanje delovanja za 20 let po izteku 60-letne življenjske dobe.

Bonitetna ocena države naj se ne bi poslabšala

Glede na izbrani model bi država ustanovila posebno projektno družbo (angl. Special Purpose Vehicle – SPV), ki bo nosilec vseh dovoljenj, pogodb, finančnih tokov in obveznosti, povezanih s projektom JEK2.

Država bi si nato izposodila denar na trgu in ga posodila naprej projektni družbi, ki bi si lahko tudi sama izposojala denar (t. i. on-lending države).

Ker bi se država zadolžila za gradnjo elektrarne, in ne za tekočo porabo, dodatni dolg ne bi smel poslabšati bonitete države, je še povedal Kruno Abramovič.

Na vprašanje o nevarnosti preseganja načrtovanih stroškov je Abramovič odgovoril, da se to dogaja predvsem v zahodni Evropi in ZDA, drugod po svetu ne – dokaz je jedrska elektrarna v Združenih arabskih emiratih, ki so jo zgradili s korejsko tehnologijo in ni presegla načrtovanega proračuna.

Preveč birokracije?

"Jedrska energija je po mojem mnenju edina dolgoročna alternativa oskrbe človeštva z energijo. Izjemno visoke cene reaktorjev in desetletja, potrebna za gradnjo, so rezultat političnih odločitev v preteklosti, in ne tehnike ali znanosti na tem področju," je ob izbruhu krize v Iranu za Bloomberg Adria povedal profesor Rafael Mihalič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. "Južni Korejci in Kitajci dokazujejo, da to gre. V do skrajnosti zbirokratizirani Evropi pač ne."

"Absolutno podpiram gradnjo JEK2, sem pa skoraj prepričan, da v trenutnem sistemu funkcioniranja države Slovenije to ni izvedljivo v sprejemljivem času in za sprejemljiv denar. Vsak nov večji projekt v Sloveniji na žalost to samo potrjuje," je komentiral profesor Mihalič.