Dolgotrajna oskrba: Bo 300 evrov dodatka dovolj za zadržanje kadra?

Dolgotrajno oskrbo v Sloveniji plačujemo od julija 2025, sistem pa je pri uvajanju v praksi naletel na vrsto težav; od razlik v plačilih in dolgotrajnih postopkov do pomanjkanja kadra in vprašanja, kako izvajalcem zagotoviti dovolj stabilno financiranje. Državni zbor je zato sprejel interventni zakon, ki naj bi začasno odpravil najbolj pereče težave in olajšal izvajanje sistema.

Kot je ob sprejemu zakona poudarila ministrica za solidarno prihodnost Mateja Ribič, je zakon rezultat izkušenj iz prakse in dialoga z izvajalci dolgotrajne oskrbe, vstopnimi točkami na centrih za socialno delo, stroko ter drugimi deležniki. ''Namenjen je odpravljanju konkretnih težav, ki jih sistem trenutno kaže in pri katerih si uporabniki, zaposleni in izvajalci ne morejo privoščiti dodatnega odlašanja.''

Med ključnimi ukrepi je začasna izenačitev plačil za stanovalce institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe. Od 1. oktobra 2026 do konca leta 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe bodo tako za primerljivo oskrbo veljala enotnejša pravila glede plačil.

Zakon omogoča tudi poračun za nazaj v obliki dobropisa za tiste, ki so bili od 1. decembra 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in daljših postopkov odločanja v manj ugodnem položaju.

Za kader 300 evrov dodatka, dovoljen tudi s. p.

Drugi pomemben sklop ukrepov je namenjen kadrom. Zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas prejeli 300 evrov bruto mesečnega dodatka. Drugi zaposleni pri teh izvajalcih bodo upravičeni do 150 evrov bruto dodatka. Ukrep je predviden do konca leta 2027, njegov namen pa je tudi povečati privlačnost teh poklicev in zadržati obstoječe kadre.

Na hudo kadrovsko stisko so izvajalci sicer opozarjali že vse od začetkov uvajanja sistema. Direktor Doma dr. Janka Benedika Radovljica, Alen Gril, je že januarja opozoril, da storitev v praksi nima kdo izvajati. ''Na trgu dela primanjkuje terapevtov, fizioterapevtov, medicinskih sester, socialnih oskrbovalk in koordinatorjev. Teh profilov preprosto ni,'' je dejal.

Zaradi pomanjkanja zaposlenih zakon do konca leta 2027 omogoča tudi pogodbeno sodelovanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki, kadar izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Tudi ti bodo morali izpolnjevati predpisane pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev za izvajanje storitev.

Interventni zakon prinaša tudi poenostavitve pri postopkih, hitrejši prehod na drugo pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe ter podaljšuje prehodni način financiranja storitev po obračunskem dnevu dolgotrajne oskrbe. Ta bo veljal do konca leta 2027, ko naj bi bili izpolnjeni pogoji za prehod na končni model financiranja.

Depositphotos

Skupnost socialnih zavodov: Ukrepi dobrodošli, ključni izzivi ostajajo

Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) je medtem že od same uvedbe izpostavljala, da se nov sistem dolgotrajne oskrbe šele vzpostavlja in da so v njem potrebni pomembni popravki in izboljšave. ''Izhodišče Skupnosti je jasno: če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne – takrat, ko jih potrebujejo, in v obsegu, ki jim pripada.''

Interventni zakon zato pozdravljajo, saj naj bi prinesel nekatere pomembne izboljšave in odgovarjal na del težav, ki so se pokazale pri uvajanju sistema v praksi. Kot dobrodošel začasni ukrep ocenjujejo tudi uvedbo dodatka k plačam zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, ki bo po njihovem prispeval k delni omilitvi hude kadrovske krize. Ob tem v SSZS opozarjajo, da gre zgolj za začasno rešitev, ki hkrati ne vključuje zaposlenih v posebnih socialnovarstvenih zavodih.

Za dolgoročno stabilnost in razvoj sistema bodo po njihovem mnenju potrebni celovitejši ukrepi. Med drugim izpostavljajo vzpostavitev ločenega plačnega stebra in sklenitev kolektivne pogodbe za področje dolgotrajne oskrbe ter vsaj 20-odstotni dvig plač zaposlenih.

''Kljub predlaganim izboljšavam ostajajo številni pomembni sistemski izzivi še vedno nerešeni,'' opozarjajo v Skupnosti. Med njimi izpostavljajo predvsem dolgotrajne postopke ocenjevanja upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, odsotnost enotnega informacijskega sistema ter težave uporabnikov posebnih socialnovarstvenih zavodov in posebnega dela kombiniranih socialnovarstvenih zavodov. Za te skupine po navedbah SSZS trenutni sistem dolgotrajne oskrbe še ni vzpostavljen na način, ki bi jim omogočal primerljivo uveljavljanje pravic.

Depositphotos

Podobno razmišlja Helena Primc Kalan, direktorica Doma starejših Logatec. ''Sprejeti ukrep glede dodatka zaposlenim je seveda pomemben za trenutno zadržanje kadra,'' je povedala za Bloomberg Adria. ''Za dolgoročno stabilnost in razvoj pa bodo nujni celovitejši sistemski ukrepi, vključno z vzpostavitvijo ločenega plačnega stebra in sklenitvijo kolektivne pogodbe za področje dolgotrajne oskrbe ter vsaj 20-odstotnim dvigom plač.''

Vprašanje ostaja tudi razvoj oskrbe na domu. V Združenju občin Slovenije opozarjajo, da je število uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu še vedno razmeroma nizko in ne odraža dejanskih potreb. Ker si ljudje praviloma želijo čim dlje ostati v domačem okolju, bi morala biti po njihovem mnenju krepitev oskrbe na domu ena ključnih usmeritev nadaljnjega razvoja sistema.

Sistem dolgotrajne oskrbe je po podatkih Ministrstva za solidarno prihodnost do začetka leta 2026 zajel približno 30.000 ljudi. Pri njegovem uvajanju pa so se pokazala tudi precejšnja odstopanja od prvotnih finančnih projekcij: v prvem mesecu izvajanja je bilo za storitve izplačanih okoli 40 milijonov evrov, medtem ko je bila mesečna poraba sprva ocenjena na približno 28 milijonov evrov. Ministrstvo je kot razloge navedlo med drugim večje število uporabnikov in drugačno strukturo upravičencev.

Po finančnem načrtu ZZZS za leto 2026 naj bi prihodki obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo znašali 663 milijonov evrov, odhodki pa 723 milijonov evrov. ZZZS tako za letos napoveduje 59,7 milijona evrov primanjkljaja, ki naj bi ga pokrili s presežkom iz leta 2025.