Povprečna bruto plača za februar 2026 je znašala 2.606,09 evrov, kar je nekoliko manj kot januarja. Nominalno se je znižala za 0,9 odstotka, realno pa za 1,5 odstotka.
Povprečna neto plača je znašala 1.641,74 evrov in je bila nominalno nižja za 0,7 odstotka oziroma realno za 1,3 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad (Surs).
Nekaj več kot petina zaposlenih prejema bruto plačo, nižjo od 1.700 evrov, polovica pa bruto plačo, nižjo od 2.217 evrov.
Preberi še
Izračuni: koliko in komu bi prinesla uvedba razvojne kapice
Izračunali smo, koliko več bi v žepu ostalo nekomu z osem in 30 tisoč evri mesečne bruto plače.
21.04.2026
So predsedniki uprav slovenskih blue chipov premalo plačani?
Kdo ima zadnjo besedo pri vprašanju, v katero smer bodo šli prejemki vodilnih kadrov slovenskih blue chipov, je sicer jasno - delničarji.
17.04.2026
Kako je Slovenija nenadoma postala vodilna država EU po rasti stroškov dela
Rast stroškov dela na uro v EU se na ravni celotne unije upočasnjuje, a se v večini držav Srednje in Vzhodne Evrope pospešuje. Slovenija je skočila na prvo mesto s 17,7 odstotka rasti, kar je občutno nad preostalimi državami.
25.03.2026
ECB: Rast plač v evrskem območju se bo v drugi polovici leta pospešila
Sledilnik plač ECB napoveduje, da se bodo plače v tretjem četrtletju zvišale za 2,5 odstotka letno.
23.03.2026
Prvič v 17 letih v Sloveniji upadle decembrske plače, in to kljub zimskemu regresu - kje so razlogi
Med vzroki omenja prerazdelitve plač med zasebnim in javnim sektorjem in notranjo porazdelitev med družbami z velikimi dobički ter tistimi z manjšimi ali celo brez.
23.03.2026
Na letni ravni so plače še vedno višje. V primerjavi s februarjem lani se je povprečna bruto plača zvišala za 7,2 odstotka (realno za 4,2 odstotka), povprečna neto plača pa za 5,9 odstotka (realno za 2,9 odstotka).
Nižje plače v javnem in zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača se je februarja glede na januar znižala v obeh sektorjih. V javnem sektorju je bila nižja za 1,8 odstotka, v institucionalnem sektorju država za 1,3 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 0,4 odstotka.
Najvišje plače v financah in IT, najnižje v gostinstvu
Najvišje povprečne plače so prejemali zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je bruto plača znašala 3.597,06 evrov, neto pa 2.169,27 evrov.
Podobno visoke so bile plače v dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami, kjer je povprečna bruto plača znašala 3.578,52 evrov, neto pa 2.186,00 evrov.
Najnižje plače so bile v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer je povprečna bruto plača znašala 1.902,22 evrov, neto pa 1.235,02 evrov.
Struktura plače: osnovna plača predstavlja največji delež
V strukturi povprečne bruto plače je največji delež predstavljala osnovna plača, in sicer 71,2 odstotka. Sledili so dodatki z 12,4 odstotka, nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, z 10,9 odstotka, del plače za delovno uspešnost s 5,2 odstotka ter plačila za poslovno uspešnost z 0,3 odstotka.
Delež dodatkov je bil najvišji v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom (20,5 odstotka) ter v rudarstvu (20,0 odstotka). Delež nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca, pa je bil najvišji v izobraževanju (16,7 odstotka) ter v zdravstvu in socialnem varstvu (16,0 odstotka).
Povprečje občutno nad mediano
Podatki kažejo na precejšnjo razpršenost plač. Nekaj več kot petina zaposlenih prejema bruto plačo, nižjo od 1.700 evrov, polovica pa bruto plačo, nižjo od 2.217 evrov. Skoraj dve tretjini zaposlenih (65,4 odstotka) prejema plačo, nižjo od povprečne.
Na drugi strani nekaj več kot desetina zaposlenih prejema bruto plačo, višjo od 4.000 evrov, medtem ko manj kot odstotek najbolje plačanih zaslužil več kot 8.000 evrov bruto.