Predsednik Donald Trump je dejal, da se izteka njegov 10-dnevni rok, ki ga je Iranu dal za sklenitev mirovnega sporazuma z ZDA, in zagrozil, da se bo Islamska republika v 48 urah soočila s "pravim peklom".
"Se spomnite, ko sem Iranu dal deset dni, da SKLENE DOGOVOR ali ODPRE HORMUŠKO OŽINO," je Trump zapisal v objavi na družbenih omrežjih dan pred veliko nočjo. "Čas se izteka – 48 ur, preden se bo nad njimi spustil ves pekel. Slava Bogu!"
Trump je petdnevni rok podaljšal do 6. aprila, ko so se konec marca začeli predhodni pogovori o mirovnih pogovorih. Ker so se napadi z vseh strani stopnjevali, vključno s sestrelitvijo dveh ameriških vojaških letal s strani Irana, se je Trumpova retorika zaradi njegovih nedavnih poskusov, da bi našel pot iz naraščajočega konflikta, zaostrila.
Preberi še
ZDA in Iran v lovu za sestreljenim pilotom
ZDA včeraj izgubile dve letali nad Iranom, dva pilota sta bila rešena, enega še iščejo.
04.04.2026
Črni petek: ZDA nad Iranom v enem dnevu izgubile dve letali
Po lovcu F-15 blizu Hormuza strmoglavil še jurišnik A-10.
03.04.2026
Bo skozi Hormuško ožino dovoljen večji pomorski promet?
Varnostni svet Združenih narodov naj bi danes glasoval o resoluciji, ki bi podprla ukrepe za ponovno odprtje ožine.
03.04.2026
Bodo ZDA napadle iranske otoke? Kako bi se na to odzvali trgi?
Kakšen vpliv bi imela kopenska operacija proti Iranu na borzne in naftne trge? Odgovarjajo analitiki.
04.04.2026
Trump je opozoril, da če se Iran ne bo strinjal z njegovimi pogoji – ki jih je vlada zavrnila – in odprl Hormuške ožine za ves ladijski promet iz Perzijskega zaliva, bodo ZDA bombardirale civilno energetsko infrastrukturo države, kar bi po mednarodnem pravu verjetno pomenilo vojni zločin.
Pogrešani pilot
V Iranu so ZDA nadaljevale iskalno-reševalne operacije za člana posadke lovskega letala F-15E, ki ga je Iran v petek sestrelil, medtem ko je Teheran nadaljeval z napadi na arabske države Perzijskega zaliva in Izrael.
"Se spomnite, ko sem Iranu dal deset dni, da SKLENE DOGOVOR ali ODPRE HORMUŠKO OŽINO," je Trump zapisal v objavi na družbenih omrežjih dan pred veliko nočjo. "Čas se izteka – 48 ur, preden se bo nad njimi spustil ves pekel. Slava Bogu!"
Istega dne naj bi v Perzijskem zalivu strmoglavilo še drugo ameriško bojno letalo. Incidenta pomenita velik udarec za Washington, saj vojna vstopa v šesti teden, cene energije pa naraščajo, znakov konca konflikta pa je malo.
Trump v petkovem intervjuju za NBC News ni želel razpravljati o reševalni akciji. Dejal je, da dogodki ne bodo vplivali na mirovna pogajanja z Iranom, je povedal novinar, ki se je z njim pogovarjal po telefonu.
Iran je v soboto sporočil, da so ameriško-izraelski napadi prizadeli petrokemične obrate in prisilili k evakuaciji velike industrijske cone. V drugih napadih, usmerjenih na obrobje iranske jedrske elektrarne Bušehr, je umrl en varnostnik, je poročala iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim. Glavni deli objekta, kjer ima delavce rusko državno jedrsko podjetje Rosatom, niso bili prizadeti.
Iran je še naprej izstreljeval rakete in brezpilotna letala po večjem delu Bližnjega vzhoda. Dubajske oblasti so poročale, da so razbitine v soboto zjutraj padle na fasado stavbe podjetja Oracle v Dubaju. Poročali so tudi o razbitinah, ki so zadele stavbo v bližnjem območju dubajske marine. O požaru ali poškodbah niso poročali.
Iskanje pogrešanega pilota
Iran je na Izrael izstrelil še več raket. Poškodovano je bilo parkirišče v Tel Avivu in stavbe v več oddaljenih mestih, so sporočile oblasti, ki so udarce opisale kot posledica razbitin prestrezanja. O žrtvah ni bilo takojšnjih poročil.
Do sestrelitve ameriškega letala je prišlo kljub Trumpovi trditvi v sredo, da Iran nima več protiletalske opreme. Njegovi vojaški poveljniki, pa tudi obrambni minister Pete Hegseth, so že prej poudarjali ameriško zračno premoč.
To je prva bojna izguba ameriškega ali izraelskega letala, odkar sta državi 28. februarja začeli napadati Iran. Tri ameriška letala so bila sestreljena s prijateljskim ognjem v Kuvajtu na začetku vojne, druga pa so bila uničena ali poškodovana na letaliških oporiščih z iranskimi brezpilotnimi letali in raketami.
ZDA so rešile enega od članov posadke letala F-15, je povedal ameriški uradnik, ki je želel ostati anonimen pri razpravljanju o občutljivih informacijah. Status druge osebe ni jasen, iranski mediji pa so sporočili, da je Teheran ponudil nagrado v višini približno 66 tisoč dolarjev.
Edini pilot drugega letala – A-10 Warthog – je bil rešen, je poročal New York Times.