Cena bitcoina dosega rekordne vrednosti. Rastejo tudi cene drugih, manjših kriptovalut. Kaj se zgodi, če se odločite unovčiti dobičke? Je treba plačati davke?
V četrtek zgodaj zjutraj je cena bitcoina presegla magično mejo 100 tisoč dolarjev in četrtkov vrh dosegla pri nekaj več kot 103 tisoč dolarjev, kar je največ do zdaj.
Strokovnjak Ivan Kranjec: Zaplete se predvsem pri interpretaciji, kdaj se posameznikovo trgovanje s kriptovalutami šteje za opravljanje dejavnosti in kdaj ne.
Preberi še
Bitcoin presegel magičnih 100 tisočakov
V zgodnjih urah današnjega dne je največja kriptovaluta bitcoin presegla mejo 100 tisoč dolarjev.
05.12.2024
Astronomski skok vrednosti: XRP prehitel solano
Na trgu kriptovalut je znova pestro dogajanje.
02.12.2024
Italija zvišuje davek na bitcoin. Se obetajo spremembe tudi pri nas?
Slovensko finančno ministrstvo omenja morebitne spremembe v obdavčitvi kriptovalut.
22.10.2024
Pet vročih vprašanj, ki ta hip najbolj mučijo kriptovlagatelje
S kakšnimi težavami se lahko sreča posameznik, ki si na račun nakaže veliko vsoto denarja?
11.03.2024
Cena je zrasla tudi drugim kriptovalutam; vrednost ethra, druge največje kriptovalute po tržni vrednosti, se je približala štiri tisoč dolarjem, a še ni presegla pred tem doseženega rekorda. Tega je ether dosegel novembra 2021, ko je 'kovanec' stal dobrih 4.600 dolarjev.
Najbolj je vrednost v zadnjih dneh poskočila kriptožetonu XRP podjetja Ripple. XRP je v zgolj sedmih dneh pridobil okoli 65 odstotkov vrednosti, cena enote XRP zdaj znaša okoli 2,4 dolarja. Še pred mesecem dni se je cena gibala okoli 0,5 dolarja za en 'kovanec'.
Nejasnost pri obdavčitvi dobičkov
Preboj meje 100 tisoč dolarjev so v bitcoinovski skupnosti pričakovali že nekaj časa, cena bitcoina pa je nekajkrat zanihala pod to ločnico zaradi močnega prodajnega pritiska lastnikov, ki so se odločili za prodajo tik pod tem zneskom.
V mejnih primerih se bo moral posameznik 'pogovarjati' s Fursom, pravi pravnik Ivan Kranjec.
Kako je z obdavčitvijo dobičkov od prodaje kriptovalut pri nas? Čeprav dobički od prodaje za neprofesionalce niso obdavčeni, zadeve niso vedno povsem jasne, je povedal davčni strokovnjak Ivan Kranjec iz pravne pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz.
"Dejansko dobivamo vprašanja ljudi, ki želijo nasvet glede prodaje kriptovalut. Nekateri želijo unovčiti dobičke, nekateri menijo, da je tveganje postalo previsoko," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Ivan Kranjec.
Kje je meja za opravljanje dejavnosti?
Zaplete se predvsem pri interpretaciji, kdaj se posameznikovo trgovanje s kriptovalutami šteje za opravljanje dejavnosti in kdaj ne, pojasnjuje sogovornik. "Če je posameznik blizu meje, ki jo je postavila finančna uprava, je zadeva dejansko negotova. Sploh v primerih, ko nekdo preseže nekatere kriterije, recimo o višini ustvarjenega prometa, drugih pa ne, recimo o številu transakcij," je povedal Kranjec.
Ker finančna uprava (Furs) v takšnih mejnih primerih odloča od primera do primera, je posameznik v negotovosti, pravi Ivan Kranjec.
"Posameznik lahko ustvari 20 transakcij na mesec, a če to počne v prostem času in za lasten denar, ob tem pa hodi v službo, to ni dejavnost kljub številu transakcij." V mejnih primerih se bo torej moral posameznik 'pogovarjati' s Fursom, pravi odvetnik Kranjec.
Fizični osebi, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka ugotavlja bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Finančna uprava je na svoji spletni strani objavila dokument s podrobnejšimi pojasnili, v katerih so tudi navedeni nekateri primeri trgovanja in razlaga Fursa, kdaj gre za opravljanje dejavnosti in kdaj ne. Vendar, kot je povedal Kranjec, se lahko nekateri primeri po eni razlagi razumejo kot opravljanje dejavnosti, po drugi pa ne.
Dobički od posamezne prodaje ne bodo obdavčeni
Meja ni postavljena tako jasno kot pri obdavčitvi z normiranimi stroški, kjer je določen točen znesek prihodkov, ki ga posameznik ne sme preseči, da je lahko obdavčen po sistemu normiranih stroškov, pravi Kranjec.
Če pa posameznik zgolj kupi eno ali nekaj kriptovalut in jih nato z dobičkom proda, a to ni njegova osnovna dejavnost, mu davka ne bo treba plačati, tudi če zasluži visok znesek.
"Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni […], se dohodnina ne plača pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti," piše v pojasnilih Fursa.
Fizični osebi, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka ugotavlja bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov, navaja Furs.
Se v Sloveniji pripravlja sprememba?
Večina evropskih držav sicer obdavči tudi dobičke posameznikov, ustvarjene s prodajo kriptovalut. Nazadnje je dvig davka na dobičke ob prodaji bitcoina napovedala Italija. Na slovenskem ministrstvu za finance pa so pred časom namignili, da bi lahko do spremembe prišlo tudi v Sloveniji.
"Področje kriptovalut se vsebinsko in regulatorno spreminja, zato na ministrstvu za finance ta razvoj budno spremljamo v luči morebitnih sprememb v obdavčitvi," so na finančnem ministrstvu odgovorili za Bloomberg Adria.