E-pismo: Tudi ministru Boštjančiču je zmanjkalo časa

Negotovosti je konec – dobički iz kriptovalut z novim letom še ne bodo obdavčeni. Bi pretiravali, če bi rekli, da je zmagal razum?

"Glede na to, da smo na predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev prejeli veliko predlogov in da nam aktualno dogajanje časovno ne dopušča njihove poglobljene proučitve, smo se odločili, da obravnavo predlaganega zakona zamaknemo," je za Bloomberg Adria ta teden sporočila predstavnica poslanske skupine Svoboda Nuša Baranja.

Dodala je, da zakon z letom 2026 še ne bo začel veljati, tudi če bi ga sprejeli na decembrski seji državnega zbora. Kar se zdi malo verjetno.

Pri tiščanju glave skozi zid je torej zmagal zid.

Ne le strokovnjaki – na sporne določbe zakona so namreč opozarjali tudi v koalicijskih strankah, vključno s Svobodo, ki ji pripada predlagatelj zakona minister za finance Klemen Boštjančič.

Koalicijske poslance je zmotil pretiran poseg v zasebnost zaradi obveznega poročanja o lastništvu, visoka kompleksnost sistema in fiksna davčna stopnja. Opozicija je bila seveda izjemno kritična. "Predlaganega zakona ne vidimo kot reforme, ampak kot kapitulacijo pred birokracijo," je v razpravi v DZ povedal Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Med najbolj kritičnimi so zagovorniki bitcoina, ki tudi z izdatnimi pojasnili niso uspeli prepričati ministrstva, da bitcoina ne gre enačiti s stotinami drugih kriptosredstev.

"Zakon je pomanjkljiv, nevaren z vidika varstva osebnih podatkov, prekomerno posega v zasebnost posameznikov in diskriminira proti bitcoinu kot enakovrednemu sredstvu zlatu ali tradicionalnim valutam," je na omrežju LinkedIn zapisal Klemen Končan Verstovšek, podpredsednik Bitcoin društva Slovenije.

 

No, zakona torej vsaj za zdaj ne bo in vprašanje je, kakšen bo politični položaj po volitvah naslednje leto.

Vendar so tudi pravniki in poznavalci v osnovi podprli sprejem zakona, predvsem zato, da bi z njim prišli do večje pravne jasnosti. Sedanja ureditev v Sloveniji namreč povzroča težave. Dobički iz prodaje kriptovalut so resda neobdavčeni, a zgolj, če oseba teh zaslužkov ne ustvarja z opravljanjem dejavnosti.

To pa je spolzko področje, ki Fursu omogoča dokaj samosvoje odločanje. Meja med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo namreč ni jasno začrtana, kar posameznike postavlja v negotovost.

S te perspektive se zdi prvi poskus obdavčitve kripto dobičkov, ki ga je v času vlade Janeza Janše leta 2021 predlagal Furs pod vodstvom Ivana Simiča, veliko boljši. Za neprofesionalce je predvideval 10-odstotni davek na izplačano vsoto ob prodaji kriptovalute, brez vodenja evidenc ter 15.000 evrov olajšave. NSi je s podobnim predlogom poskusila letos, a pričakovano neuspešno.

Simičev zakon ni prešel dlje od predloga in Janeza Janšo je leta 2022 na čelu vlade zamenjal Robert Golob. Obema je za kriptodobičke zmanjkalo časa. Menda gre v tretje rado?