Volitve 2026: Kako stranke vidijo vlogo Slovenije v Evropi in svetu – primerjava programov

V nedeljo se bodo polnoletni slovenski državljani odpravili na volišča na desete državnozborske volitve od osamosvojitve. Doslej smo prečesali gospodarske in stanovanjske programe političnih strank, tokrat pa nas je zanimalo, kako stranke vidijo vlogo Slovenije v soseščini, Evropski uniji, zvezi Nato in svetu.

Mednarodna vprašanja se počasi prebijajo v zavest volivcev, kar dokazujejo tudi številna televizijska in radijska soočenja na te teme. Številne pretekle raziskave na to temo so sicer pokazale, da volivci niso tako dovzetni za vprašanja zunanje politike kot za domača vprašanja.

Čeprav zunanja politika ne odloča o izidu na volitvah, je svet, v katerem se bodo Slovenci v nedeljo odpravili na volišča, precej drugačen kot tisti, v katerem smo pred štirimi leti nazadnje oddali svoje glasovnice.

Letošnje volitve močno zaznamujejo tudi nekatere mednarodne teme: od številnih vojn, ki divjajo od Evrope do Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, pa tudi do rušenja mednarodnega reda, evropske avtonomije in oboroževanja, odnosov s Trumpovimi ZDA, čedalje bolj samozavestno Kitajsko in nastajajočimi silami po svetu.

Pri pisanju članka smo si pomagali tudi s poročilom inštituta za diplomatsko izobraževanje Gajst, ki je politične stranke izpraševal o glavnih mednarodnih temah.

V analizo smo vključili osem strank, ki se jim glede na tako imenovano 'anketo anket' portala Politico, ki združuje različne javnomnenjske ankete slovenskih agencij, napoveduje preboj v parlament. Seznam vključuje Slovensko demokratsko stranko (SDS), Gibanje Svoboda, Demokrate Anžeta Logarja, Socialne demokrate, skupno listo NSi-SLS-Fokus, skupno listo Levica-Vesna, stranko Resni.ca in Prerod Vladimirja Prebiliča.

Najprej smo navedli zunanjepolitične programe in stališča koalicijskih strank, nato opozicije in na koncu programe zunajparlamentarnih strank, ki jim za zdaj kaže, da se bodo uvrstile v državni zbor.

Slovensko sosedstvo in manjšine

Dobri odnosi s sosednjimi državami bi morali biti temelj premišljene zunanje politike vsake vlade. Prav s sosedi praviloma največ trgujemo, z njimi nas povezujejo najgloblje kulturne vezi in skupna zgodovina. Slovenija pri tem ni izjema.

V zadnjem času je na račun zunanjepolitične usmeritve slovenske vlade slišati nekoliko kritične poglede, češ da se je ta v tem mandatu preveč ukvarjala s članstvom v varnostnem svetu Združenih narodov, sosedskim odnosom, ki so merilo uspešnosti zunanje politike, pa ni namenila veliko pozornosti.

Kako bi torej politične stranke reševale glavne težave našega sosedstva, predvsem vprašanja slovenskih manjšin v teh državah?

FotoBobo

 

Gibanje Svoboda bi si prizadevalo za dosledno uresničevanje mednarodnopravnih zavez glede varstva manjšinskih pravic. "V državah, kjer so zamude pri uresničevanju pravic slovenske manjšine nesprejemljivo dolge, moramo še krepiti pritisk na naše sogovornike za čimprejšnji napredek in na pomanjkljivosti opozarjati tudi v okviru relevantnih mednarodnih forumov," menijo. Osredotočeni bi bili na učenje in javno rabo jezika za ohranitev slovenske identitete. Omenjajo ustanovitev treh zamejskih koordinacij v tem mandatu in uspešno sodelovanje z Italijo in Avstrijo.

Socialni demokrati, ki v sedanjem mandatu nadzorujejo ministrstvo za zunanje zadeve, zagovarjajo nadaljevanje prizadevanj ministrstva in okrepitev dialoga v okviru skupnih odborov ter nadaljnje uresničevanje projektov v obojestranskem interesu v dobrobit prebivalstva na obeh straneh meja.

Zagovarjajo tudi povišanje sredstev za manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dodatno diplomatsko prizadevanje za dosledno upoštevanje določil Avstrijske državne pogodbe (ADP). Prav tako si prizadevajo za dejansko vrnitev celotne stavbe Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.

Pri Levici in Vesni menijo, da je notifikacija ADP naša pravica kot države naslednice podpisnice in nujen korak, da lahko za tamkajšnjo manjšino zahtevamo pravice, ki jim pripadajo. Prav tako se ne strinjajo s tezo, da je država odgovorna za manjšine za svojimi mejami. "To prepričanje izhaja iz iredentističnih predpostavk, hkrati pa daje podlago za zlorabo manjšin za notranjepolitične cilje."

Pri največji opozicijski stranki SDS menijo, da mora Slovenija okrepiti vsebinski dialog in sodelovanje s sosednjimi državami, pri tem pa v teme ter projekte sodelovanja vključuje slovenska združenja in platforme, v katerih delujejo manjšine. Kritični so do denarnih sredstev nekaterim okostenelim strukturam in menijo, da moramo več sredstev vlagati v poučevanje slovenskega jezika. Menijo, da potrebujemo novo splošno politično soglasje, ko gre za temeljna vprašanja slovenske zunanje politike, zlasti pri iskanju najboljših rešitev v odnosih s sosedi.

Pri Demokratih Anžeta Logarja želijo vrniti področje Slovencev v zamejstvu pod okrilje ministrstva za zunanje zadeve, ki ga bo vodil državni sekretar. Prizadevali bi si za pridobitev oziroma ohranitev lastnega političnega zastopstva manjšin v državnih, deželnih oziroma lokalnih organih sosednjih držav. Zagovarjajo tudi zagotavljanje šolanja v slovenskem jeziku na vseh ravneh in krepitev njegovega položaja v javni rabi.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus bi aktualizirala vlogo trajnih vladnih svetov za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Menijo, da mora Slovenija prek diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v sosednjih državah bedeti nad izvajanjem bilateralnih in multilateralnih pravnih aktov, ki urejajo status slovenskih manjšin v zamejstvu. Sodelovanje s Slovenci zunaj meja Slovenije vidijo kot del integralne vladne politike.

Pri stranki Resni.ca bi okrepili dialog s sosednjimi državami in vztrajali pri recipročnem zagotavljanju pravic, povečali neposredno podporo manjšinskim organizacijam ter okrepili vlogo konzularnih predstavništev.

Prerod Vladimirja Prebiliča bi zahteval dosledno spoštovanje Avstrijske državne pogodbe in zavezo države, da posreduje v primeru kršitev. Pri Prerodu bi področje zamejcev z ministra brez listine prenesli v vlogo posebnega državnega sekretarja.

Slovenija in Evropska unija

Gibanje Svoboda meni, da se mora EU (in Slovenija) glede na spremenjene geopolitične razmere osredotočili predvsem na krepitev svoje strateške avtonomije, konkurenčnosti in varnosti ter tudi na širitev.

Pri Socialnih demokratih razumejo članstvo Slovenije v EU kot jedro naše varnosti, gospodarskega razvoja in pridobivanja političnega vpliva. Zagovarjajo koncept močne, vključujoče in solidarne skupnosti za krepitev evropskega razvoja, blaginje, varnosti in odzivnosti: poglabljanje skupnih evropskih politik na varnostnem in obrambnem področju, konkurenčnosti in gospodarskega upravljanja, zdravja in socialnih zadev. Menijo, da mora strateško avtonomna in okrepljena Evropa postati globalni akter, in se zavzemajo za krepitev notranjega trga, konkurenčnosti evropskega gospodarstva in kohezije, energetske in prehranske varnosti, pravičnega (trojnega) zelenega, digitalnega in socialnega prehoda.

Levica in Vesna zagovarjata EU kot neodvisnega in močnega akterja, pri čemer se sklicujejo na Draghijevo poročilo kot dobri poti k temu. Menijo, da se konkurenčnost ne sme iskati z zniževanjem delavskih standardov in zagovarjajo gradnjo digitalne industrije, kjer smo popolnoma odvisni od kitajske in ameriške programske opreme. Zagovarjajo nadgradnjo infrastrukture, predvsem železnic, in pragmatičnost na področju širitve EU.

Pri stranki SDS so predvsem kritični do trenutne usmeritve Slovenije v EU, pri čemer menijo, da v zadnjih letih ni več proaktivna in verodostojna članica EU. Zagovarjajo delovanje EU na področjih varnosti, migracij, konkurenčnosti in demografije, fokus pa vidijo v večletnem finančnem okvirju EU, kjer je treba vlagati v večjo odpornost družb na različne nepredvidljive dogodke. EU vidijo kot prostovoljno združenje suverenih držav za ohranjanje miru, varnosti in blaginje, pri čemer je v interesu Slovenije samo taka EU, v kateri bomo lahko svobodno in uspešno razvijali svojo tradicijo in kulturo ter ohranili svoj jezik in svojo identiteto. Hkrati podpirajo širitev EU na države v evropski soseščini kot strateško prioriteto EU.

Bloomberg

 

Demokrati Anžeta Logarja bi se osredotočili na tri prioritete: podjetništvo in inovacije z globalno konkurenčno EU ter zmanjšanjem birokracije; strateška avtonomija, ki vključuje energetsko, tehnološko in obrambno neodvisnost; kredibilna širitev, katere namen je stabilnost in varnost v naši soseščini.

V skupni listi NSi, SLS in Fokus kot ključno področje navajajo migracije in zagovarjajo večjo učinkovitost okvira EU za migracije in azil. Prav tako zagovarjajo razumen zeleni prehod, ki ne bi reševal planeta tako, da bi uničil nas, našo industrijo in delovna mesta.

Pri stranki Resni.ca na članstvo v EU gledajo kot strateško odločitev, pri čemer zagovarjajo preverjanje podpore državljanov članstvu v bloku, če se pristojnosti še naprej širijo. V EU bi se v strani osredotočali na konkurenčnost, energetsko varnost in zaščito nacionalnih interesov.

Prerod Vladimirja Prebiliča bi močno povečal velikost stalnega predstavništva v Bruslju, pri čemer bi bila glavna prioriteta aktivna vključitev Slovenije v pogajalski proces za prihodnji večletni finančni načrt, znotraj katerega mora Slovenija ostati neto prejemnica sredstev EU. Močno bi zaščitili tudi kohezijsko politiko, predvsem za zmanjševanje neenakosti, in ne za oboroževanje. Omenjajo tudi grajenje obrambnih zmogljivosti in sredstva za zaščito in reševanje, konkurenčnost, naslavljanje migrantskih tokov, širitev EU po meritokratskih načelih in zagotovitev zelenega prehoda.

Obramba in zveza Nato

Slovenija je med 32. članicami Nata na repu podpore zveze. Ko je poleti vlada napovedala nato neizveden referendum o članstvu v zvezi Nato, je agencija za raziskovanja javnega mnenja Valicon ugotovila, da bi se za ostanek v zavezništvu izreklo 69 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov jih članstva ne bi podprlo, preostali pa so bili neodločeni ali bi se glasovanja vzdržali. Ločeno je Fakulteta za družbene vede v raziskavi javnega mnenja ugotovila, da bi ostanek v zavezništvu podprlo 58 odstotkov Slovencev, kar je najnižja vrednost med vsemi državami članicami Nata.

Gibanje Svoboda meni, da je severnoatlantsko zavezništvo najboljši okvir za zagotavljanje slovenske nacionalne in kolektivne varnosti. Zagovarjajo krepitev kredibilnosti znotraj Nata s stabilizacijo strukture obrambnega proračuna in bistvenega povečevanja vlaganja v obrambo, varnost in odpornost države. Omenjajo tudi sprejeto resolucijo, s katero dvigujejo sredstva za obrambo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Pri Socialnih demokratih menijo, da mora Slovenija svojo varnost in obrambo tudi v prihodnje zagotavljati znotraj EU in zveze Nato. Ta po njihovem ostaja temelj kolektivne obrambe in edini realen okvir varnostnih jamstev Sloveniji. Krepili bi tudi varnostno dimenzijo znotraj EU in zagovarjajo komplementarnost obstoječih sistemov kolektivne varnosti in obrambe, poleg tega bi poglobili sodelovanje v varnostnih politikah znotraj EU, zagovarjajo pa še predvidljivo in postopno rast obrambnih izdatkov na podlagi družbenega dogovora.

Levica in Vesna zagovarjata vzpostavitev evropskega varnostnega obroča, vprašanja varnosti pa bi naslovili po diplomatski poti in z analizo, zakaj do teh kriz sploh prihaja. Krepili bi mednarodne organizacije, kot sta EU in OZN, ki ju vidita kot temelj naše varnosti in suverenosti. Zagovarjata umik iz zveze Nato in hkrati čim manjše obrambne izdatke ter večje financiranje dvojne rabe. Prav tako bi vzpostavili nacionalni sistem kibernetske varnosti za zaščito kritične infrastrukture.

V SDS verodostojnost članstva Slovenije v Natu vidijo kot temeljni okvir nacionalne in evropske varnosti. Menijo, da mora Slovenija izpolniti ključne cilje v zavezništvu in zagotoviti ustrezno raven lastnih obrambnih sil. Pri nadaljnji izgradnji obrambnih skupnih struktur bi zagovarjali kompatibilnost z Natom.

Pri Demokratih Anžeta Logarja menijo, da zveza Nato ostaja temelj naše kolektivne obrambe in varnosti, hkrati pa podpirajo bolj enotno in obrambno sposobnejšo EU, tudi z vzpostavitvijo profesionalne evropske vojske, ki bi delovala z zvezo Nato. Zagovarjajo modernizacijo in krepitev Slovenske vojske.

V NSi, SLS in Fokus zvezo Nato vidijo kot hrbtenico evroatlantske varnosti in stabilnosti, pri čemer je članstvo za Slovenijo najcenejša in tudi najboljša zavarovalna polica, zato je pomembno, da smo verodostojni član, ki izpolnjujemo sprejete zaveze. Menijo, da je treba postati enakovreden partner ZDA in prevzeti več odgovornosti pri pomembnejših mednarodnih operacijah, mirovnih misijah, razvojnem sodelovanju in obrambnih izdatkih. Tudi v skupni listi podpirajo oblikovanje skupne evropske vojske.

Glede slovenske vojske skupna lista zagovarja krepitev na kadrovskem, organizacijskem in operativnem področju z jasnim poudarkom na teritorialni komponenti oziroma prostorskih dopolnilnih silah, ki bodo zagotavljale večjo odpornost države. Najpozneje do leta 2031 bi zgradili srednjo bataljonsko bojno skupino ter zagotovili nakup sodobne, interoperabilne vojaške opreme, pri čemer bodo vse vojaške nabave potekale pregledno, strokovno in pod strogim nadzorom.

Bloomberg

 

Resni.ca meni, da mora Slovenija ohraniti varnostne povezave, vendar zagovarjajo tudi referendum o članstvu v Natu. Podpirajo krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti in izpolnjevanja obveznosti. Zavračajo oboroževanje z namenom podpiranja akterjev v konfliktu in zagovarjajo modifikacijo slovenske vojske.

Prerod Vladimirja Prebiliča meni, da si mora Slovenija obrambo zagotavljati v EU in Natu. Zagovarjajo obrambno sodelovanje znotraj EU in enotno evropsko vojsko. Zaveza petih odstotkov obrambnih izdatkov se jim zdi previsoka, namesto tega pa zagovarjajo zgornjo mejo obrambne porabe do leta 2023 v višini 2,5 odstotka BDP z možnostjo dodatnega financiranja raziskav, razvoja in inovacij v višini do odstotka BDP. Prav tako so za celostno reformo slovenskega nacionalnovarnostnega sistema ter reformo in temeljito reorganizacijo Slovenske vojske brez uvedbe vojaškega roka.

Vojna v Ukrajini

Pereča zunanjepolitična tema, povezana s krepitvijo obrambnih izdatkov, je tudi vojna v Ukrajini. Kot smo pisali v decembru, večina Slovencev zaradi vojne v Ukrajini ni preveč zaskrbljenih. Večina jih podpira hitrejše doseganje miru. Vojna v Ukrajini je mesec dni pred volitvami stopila v peto leto, za zdaj se konec zdi še vedno izmuzljiv.

Gibanje Svoboda meni, da mora Slovenija podpirati vsa prizadevanja za čimprejšnjo dosego trajnega miru v Ukrajini, do katerega lahko pridemo le s takojšnjo prekinitvijo ognja in kredibilnim mirovnim procesom. Slovenija bi po njihovem morala še vedno pomagati pri obnovi Ukrajine v skladu s svojimi možnostmi in v koordinaciji s preostalimi državami članicami. Odprti so tudi za razmislek o obnovi dialoga z Rusijo, pri čemer pa Slovenija deluje v okviru zunanjepolitičnih odločitev, sprejetih znotraj EU.

Socialni demokrati podpirajo vsa prizadevanja, ki vodijo k trajnemu in pravičnemu miru. Menijo, da je treba nadaljevati pogajanja in okrepiti vlogo EU v mirovnem procesu. Zagovarjajo nadaljevanje solidarne pomoči Ukrajini in vzpostavitev dolgoročnega načrta s skladom za vitalne projekte obnove v Ukrajini. Prav tako menijo, da bodo evropska varnostna jamstva dana s polnopravnim članstvom Ukrajine v EU.

Stranki Levica in Vesna menita, da sankcije same po sebi pa ne prinašajo politične rešitve, zato nastali vakuum znova zapolnjujejo ameriške oziroma Trumpove poslovne pobude. Zagovarjajo aktivnejšo diplomatsko vlogo Evrope in oblikovanje verodostojnega mirovnega okvirja, ki bi ustavil vojno in trpljenje ljudi, obnovil dialog med Evropo in Rusijo ter z njim odprl prostor za trajno politično rešitev med Ukrajino in Rusijo.

V stranki SDS zagovarjajo slovensko podporo vseh ukrepov, ki bodo zmanjševali potenciale agresorja, da nadaljuje agresijo, in podporo vsake rešitve za končanje vojne, ki bo prinesla mir, pri čemer bo rešitev sprejemljiva za Ukrajino. Podpirajo varnostne garancije Ukrajine, usklajene na ravni držav članic in zaveznic Nata.

Pri Demokratih Anžeta Logarja menijo, da moramo nadaljevati podporo Ukrajini v obliki finančne in vojaške pomoči ter pri razminiranju, usposabljanju in dostavi humanitarne pomoči. Menijo, da bo obnova Ukrajine velika priložnost za slovensko gospodarstvo, pri čemer mora Slovenija sodelovati ne le kot donator, temveč tudi in zlasti kot partner. Pri tem omenijo agilno gospodarsko diplomacijo. Glede odnosov z Rusijo zagovarjajo prednostno doseganje mirovnega sporazuma, ki bo sprejemljiv za Ukrajino.

Pri NSi, SLS in Fokusu podpirajo nadaljevanje pomoči Ukrajini in sprejetje miru, s katerim se bo strinjala Ukrajina. Dokler mir ni dosežen, pri skupni listi menijo, da ni možna normalizacija odnosov z Rusijo.

Roman Pilipey/AFP/Getty Images

 

Stranka Resni.ca podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter enotnost evropskega delovanja. Kot cilj vidijo trajen mir z varnostnimi zagotovili, pri čemer mora Slovenija sodelovati pri obnovi in vključevati svoje gospodarstvo.

Prerod Vladimirja Prebiliča meni, da moramo tudi v prihodnje zagotavljati podporo Ukrajini in doseči mir, ki mora biti "pravičen". Po njihovem moramo Ukrajino podpirati z vojaško in finančno pomočjo na bilateralni in EU-ravni, za Rusijo pa sprejeti nadaljnje sankcije, ki bodo usklajene. Prihodnji odnosi z Rusijo so po njihovem odvisni od tega, kako se bo končala vojna v Ukrajini.

Odnosi z ZDA in Kitajsko

Poleg odnosov s sosedstvom, Evropsko unijo in zvezo Nato so pomembni tudi odnosi z največjima gospodarstvoma sveta. Tako ZDA kot tudi Kitajska sta pomembna trgovinska partnerja Slovenija in tuja investitorja.

Gibanje Svoboda na ZDA gleda kot na zaveznico in strateško partnerico, pri čemer državi vežejo bogati in dolgotrajni odnosi ne glede na to, kdo zaseda mesto ameriškega predsednika. Zavzemajo se za nadaljnji razvoj dobrih zavezniških in prijateljskih odnosov z ZDA.

Na Kitajsko gledajo kot partnerico in tekmico, pri čemer mora slovenski pristop temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava, zagotovitvi večje odpornosti zoper varnostne in kibernetske izzive, ki jih prinaša Kitajska. Sodelovanje mora po njihovem biti uravnoteženo, recipročno in v skladu z mednarodno sprejetimi dokumenti.

Socialni demokrati menijo, da mora EU do ZDA biti recipročna in da je potrebno zavedanje, da so velesila z lastno agendo. Zagovarjajo nov strateški pristop EU v odnosu do ZDA. Glede Kitajske zagovarjajo skupno naslovitev izzivov in priložnosti sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko znotraj EU in negovanje bilateralnih odnosov, predvsem na gospodarskem področju.

Levica in Vesna menita, da se do ZDA ne smemo obnašati nič drugače kot do Indije ali Kitajske in so kritični do Washingtona. O odnosih s Kitajsko menijo, da bo tako ali drugače treba sodelovati ter pripraviti načrt, kje smo lahko konkurenčni in kako lahko od medsebojne menjave pridobimo.

Stranka SDS meni, da so odnosi med Slovenijo in ZDA prijateljski in zavezniški ne glede na to, kdo vodi aktualno administracijo v ZDA. Pri stranki bi normalizirali odnose med državama, obenem pa jih znova okrepili na gospodarsko-tehnološkem področju in politično-varnostnem področju. Prav tako zagovarjajo, da Slovenija v Silicijevi dolini odpre tehnološko predstavništvo.

V stranki na Kitajsko gledajo kot pomembno partnerko, obenem pa je tudi sistemski rival za ZDA in EU. Do Kitajske zagovarjajo premišljen dostop in nadaljnjo graditev na temeljih dobrih odnosov in sodelovanja, pri čemer bi politiko usklajevala znotraj EU in transatlantskih demokratičnih struktur.

Demokrati Anžeta Logarja menijo, da je ključno, da bilateralno delujemo kot kredibilen in zanesljiv partner ter poglabljamo odnose na področju gospodarskega in tehnološkega sodelovanja. Odnos do Kitajske mora po njihovem temeljiti na strateškem realizmu, saj je tako partnerica, ko gre za globalne izzive, kot ostra gospodarska tekmica. Zagovarjajo usklajeno politiko do Kitajske na ravni EU in zmanjšanje strateške odvisnosti od Kitajske na področjih kritične infrastrukture in polprevodnikov.

V skupni listi NSi, SLS in Fokus bi z ZDA naše dobre odnose in sodelovanje na številnih področjih krepili tudi v prihodnje. Menijo pa, da mora EU v odnosu do Kitajske narediti več za svojo varnost in zaščititi strateške sektorje ter nadaljevati gospodarsko sodelovanje pod enakopravnimi, konkurenčnimi pogoji.

Bloomberg

 

Pri stranki Resni.ca menijo, da moramo ohraniti konstruktiven odnos z ZDA, predvsem na področju varnosti, tehnologije in energetike s ciljem partnerstva, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Zagovarjajo pragmatičen odnos do Kitajske z upravljanjem tveganja, zaščito strateških sektorjev in ohranjevanja gospodarskega sodelovanja tam, kjer je to v našem interesu.

Prerod Vladimirja Prebiliča meni, da mora Slovenija v odnosu do ZDA ravnati previdno in skupaj z EU iskati politiko mirnega sobivanja z ZDA z jasnimi stališči, od katerih ne smemo odstopati. Glede Kitajske zagovarjajo pragmatičen in trgovsko naravnan pristop, pri čemer mora Slovenija znotraj okvirjev EU iskati čim več priložnosti za gospodarsko povezovanje s Pekingom.

Gospodarska diplomacija

Gibanje Svoboda bi vzpostavilo mrežo specializiranih poslovnih povezovalcev na trgih ZDA, EU, Kitajske in Indije, ki bi bili izkušeni poslovneži, plačani po modelu uspešnosti – glede na konkretne posle in investicije, ki jih priskrbijo slovenskim podjetjem. Zagovarjajo tudi politične obiske na najvišji ravni.

Socialni demokrati podpirajo nadaljnjo krepitev gospodarske diplomacije zaradi vse večjega interesa podjetij za delovanje na oddaljenih trgih. Zagovarjajo krepitev ekosistema internacionalizacije v Sloveniji in predlagajo vzpostavitev nacionalnega tima za program EU Global Gateway z namenom okrepitve možnosti slovenskega gospodarstva za investicije v državah v razvoju.

Levica in Vesna na področju gospodarske diplomacije zagovarjata dobre kadre in načrt.

Stranka SDS bi v prvi vrsti okrepila konkurenčnost slovenskega izvozno naravnanega gospodarstva. Menijo, da so potrebni jasni cilji, struktura in ustrezni kader, ki bi sledil danskemu modelu povezovanja oziroma prehajanja med gospodarsko in javno sfero ter da bi pobude za ciljne države, trge in gospodarske delegacije morale biti oblikovane po principu od spodaj navzgor. Fokus bi usmerili na geografska področja, ki so jih odprli trgovinski sporazumi z EU in prilagodili delovanje ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnem predstavništvu.

Demokrati Anžeta Logarja bi vzpostavili agencijo Enterprise Slovenia, ki bo delovala kot ena sama vstopna točka za vsako podjetje z globalnimi ambicijami. Ta bi izvajala združitev vseh storitev na enem mestu; aktivno gospodarsko diplomacijo; posebno podporo za najperspektivnejša podjetja in spodbujanje investicijskega ekosistema z davčnimi olajšavami in s ciljem soinvestiranja.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus zagovarja odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini in Centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino. Omeni tudi nedavno sprejeta sporazuma z Mercosurom in Indijo, ki zahtevata, da okrepimo ekonomske svetovalce prek obiskovanja sejmov, poslovnih delegacij in pa tudi pomoči pri organiziranju poslovnih delegacij v Sloveniji.

Stranka Resni.ca bi povečala število ekonomskih svetovalcev na ključnih trgih ter ustanovila specializirano enoto za visoke tehnologije in strateške surovine. Okrepili bi tudi podporo malim in srednjim podjetjem pri vstopu na tuje trge. Resni.ca bi sprožila strateško izvozno iniciativo, usmerjeno v dežele BRICS ter hkrati krepila gospodarsko sodelovanje z ZDA, da zmanjšajo odvisnost od evropskih trgov. Njihov cilj je v petih letih diverzificirati 25 odstotkov slovenskega izvoznega portfelja stran od trgov EU kot zaščito pred evropsko recesijo.

Prerod Vladimirja Prebiliča bi gospodarsko diplomacijo krepil s strateškimi kadrovskimi okrepitvami na sektorjih za gospodarsko diplomacijo MZEZ in z uvedbo gospodarskega atašeja na vsaki slovenski ambasadi. Tega bi imenovali na GZS in bi privabljal tuje investicije v Slovenijo. Menijo, da je najpomembnejši gospodarski ataše trenutno v Indiji, kjer mora Slovenija pohiteti z vzpostavitvijo izvoznih trgov, preden nas prehitijo druge evropske države. Zagovarjajo aktivno vlogo države pri odpiranju novih izvoznih trgov Azije, Afrike in Latinske Amerike, prav tako pa bi vzpostavili centre gospodarske diplomacije v tehnoloških prestolnicah sveta.