Madžarski načrt za novo Višegrajsko skupino: je v njem mesto tudi za Slovenijo?

Novi madžarski premier Peter Magyar tik po zgodovinski zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah napoveduje širitev srednjeevropske Višegrajske skupine (V4). Magyar je namreč med nedavnim obiskom Berlina oznanil, da bo na vrhu V4 23. junija predlagal širitev skupine na pet evropskih držav.

Predsednik vlade naše vzhodne sosede je ob nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu na novinarski konferenci izrazil željo po širitvi skupine na Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Romunijo. Cilj je po njegovih besedah oblikovanje močne srednje Evrope, razširjeno sodelovanje pa bi vključevalo skupno delo na področju infrastrukture, gospodarstva in kulture.

Slovensko spogledovanje z višegrajsko štirico – Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško – ni nič novega. Premierji skupine so pripravljenost za tesnejše sodelovanje s Slovenijo izrazili že pred tremi desetletji, a je v Ljubljani pod premierjem Janezom Drnovškom prevladovalo celo vzvišeno vzdušje, češ da je Slovenija v boljšem gospodarskem položaju in da se bo sama bolje znašla.

Pozneje si je Slovenija želela tesnejših stikov s četverico, a takrat je skupina ostala razmeroma zaprta. To je pred 15 leti v intervjuju za časnik Delo potrdil tudi takratni zunanji minister Samuel Žbogar, ki je dejal, da si prizadevajo, da bi sodelovali ... ''Včasih nas spustijo zraven, včasih ne."

Od takrat se je veliko spremenilo. Skupina ni več tako enotna kot nekoč, saj so politične spremembe v ustanovnih članicah in različni pogledi na vojno v Ukrajini povzročili razkol znotraj skupine. Zdaj se z menjavo vodstva v Budimpešti napovedujejo nove spremembe in porajajo vprašanja, ali je skupina končno pripravljena na širitev. Bi se torej Slovenija lahko pridružila Višegrajski skupini?

Začetki skupine in članstvo, ki ga nikoli ni bilo

Višegrajska skupina je nastala leta 1991 kot okvir sodelovanja nekdanjih socialističnih držav Srednje Evrope – Madžarske, Poljske in tedanje Češkoslovaške, pozneje Češke in Slovaške. Njen cilj je bil utrditi dobrososedske odnose, podpreti gospodarsko in družbeno preobrazbo iz komunizma ter pospešiti vključevanje v evroatlantske povezave.

Skupina, katere primarna področja delovanja zadevajo predvsem prosto trgovino, razvoj prometne infrastrukture in sodelovanje na področju energetike, deluje predvsem prek rednih srečanj na različnih ravneh, predsedovanje pa se menja vsako leto. Njena edina stalna institucija je Mednarodni višegrajski sklad, ustanovljen leta 2000.

Skupina je imela precejšen vpliv znotraj Evropske unije, potem ko so se vse štiri članice leta 2004 pridružile Uniji. Z vidika uradnega Bruslja so postale težavne leta 2015, saj so države V4 zavzele precej protipriseljenska stališča.

Slovenija se je skupini začela približevati v okviru formata Višegrad plus (V4+). Premierji držav V4 so že na vrhu v Pragi junija 2000 izrazili pripravljenost za tesnejše sodelovanje s Slovenijo, a je bila njena udeležba sprva občasna. Prva posvetovanja so potekala predvsem na področju pravosodja, notranjih zadev, izobraževanja in kulture, občasno pa tudi pri vprašanjih širitve Evropske unije.

Tesnejše povezovanje se je začelo po letih 2007 in 2008, ko so vstop v schengensko območje, Lizbonska pogodba in spremembe odločanja v EU okrepili pomen regionalnega usklajevanja. Slovenija je skupaj z Avstrijo z državami V4 razvila sodelovanje na področju notranjih zadev, varnosti, migracij, vizumske politike, boja proti organiziranemu kriminalu in civilne zaščite, ki se nadaljuje tudi v okviru tako imenovanega Salzburškega foruma.

FotoBobo

 

Sodelovanje se je nato razširilo še na energetiko in prometno infrastrukturo. Države V4 so med madžarskim predsedovanjem v letih 2009 in 2010 ustanovile energetsko delovno skupino, ki se je ukvarjala z vprašanji severno-južnih povezav, varnosti oskrbe in terminalov LNG. Na energetskem vrhu v Budimpešti februarja 2010 je bila sprejeta deklaracija, ki jo je med drugim podpisala tudi Slovenija.

Leta 2014 sta predsednika Češke in Slovenije podprla formalizacijo sodelovanja v formatu V4+, ki bi tesneje povezoval države V4 ter Slovenijo in Avstrijo. Tedanji predsednik Borut Pahor je ocenil, da bi takšno sodelovanje okrepilo srednjeevropsko identiteto Slovenije. Istega leta je veleposlanik Stanislav Vidovič na razpravi v Ljubljani dejal, da je bila slovenska odločitev, da se V4 ne pridruži že prej, zgodovinska napaka.

Revitalizacije višegrajske četverice

Enotnost znotraj skupine je kmalu po ruski invaziji na Ukrajino razpadla, saj so štiri prestolnice imele različna stališča do vojne. Nekdanji madžarski premier Viktor Orban je veljal za tesnega zaveznika Moskve znotraj EU in odobril politični azil poljskemu ministru za pravosodje Zbigniewu Ziobru, ki je bil obtožen zlorabe javnih sredstev. Oboje je povzročilo razkol med Budimpešto in Varšavo, dvema najpomembnejšima članicama skupine V4.

Novopečeni madžarski premier, ki si je za prvi obisk na tujem izbral dolgoletno zaveznico Poljsko, je med majskim obiskom v državi dejal, da so "pripravljeni na oživitev Višegrajske četverice". Idejo je pozdravil poljski predsednik vlade Donald Tusk. Želja po revitalizaciji pa ni omejena zgolj na Madžarsko. Za okrepitev sodelovanja se zavzema tudi Slovaška, ki bo julija prevzela enoletno predsedovanje skupini, najava Euronews.

"Trije mušketirji čakajo četrtega in vrnitev V4," je maja na družbenem omrežju X zapisal slovaški predsednik vlade Robert Fico ob fotografiji s poljskim premierjem Tuskom in češkim premierjem Andrejem Babišem.

''O širjenju srednjeevropskega partnerstva je Magyar spregovoril že na mednarodni novinarski konferenci 13. aprila, ko je nakazal možnost širitve V4 na Avstrijo, Slovenijo ali Hrvaško z namenom iskanja sinergij in rešitev za regionalne izzive. Kot zagovornik močne Evrope, močne EU in močnega srednjeevropskega regionalnega sodelovanja se Magyar postavlja v vlogo povezovalca srednje Evrope,'' pojasnjuje raziskovalka na Centru za mednarodne odnose na FDV Noemi Vegi.

Vegi izpostavi, da s tem Madžarsko na eni strani "otresa zgodovinskega vzhodnoevropskega konteksta, ki se še vedno pogosto uporablja kot slabšalnica, hkrati pa jo poskuša uveljaviti kot regionalnega vodilnega akterja, ki oblikuje pravila igre – tokrat s podporo in v dobrih odnosih z EU". "Tesnejše regionalno sodelovanje je tako iz gospodarskih kot političnih razlogov v interesu Madžarske in tudi drugih držav regije."

Martin Bukovics, madžarski novinar in ustanovitelj novičnika Gemišt, za Magyarjevo idejo ne vidi nobene jasne ali koherentne strategije. "Širitev V4 se na papirju sliši dobro, a gre predvsem za politični marketing. Pomaga ustvarjati vtis, da ima Magyar velike zunanjepolitične vizije, podobno kot Orban, kar je madžarskim volivcem očitno všeč."

"Drugi cilj širitve V4 je morda pokazati sosednjim državam, da Magyar ni zgolj človek bruseljskih elit, kot trdi Orban, temveč nekdo, s katerim je mogoče sklepati praktične dvostranske dogovore," pojasnjuje poznavalec Bukovics.

Budimpešta bi imela od širitve skupine V4 tudi gospodarske koristi. Madžarska je pred kratkim sklenila sporazum z Evropsko komisijo o sprostitvi skoraj vseh sredstev iz skladov za oživitev gospodarstva in kohezijo, ki so bila zamrznjena še pod njegovim predhodnikom, v skupni vrednosti 16,4 milijarde evrov.

Boljših odnosov med Madžarsko in preostalo Evropo si želijo predvsem tamkajšnja podjetja. Po mnenju novinarja Bukovicsa je širitev Višegrajske skupine tudi del tega. "Ko madžarski desni nacionalisti govorijo o Srednji Evropi, si običajno predstavljajo Srednjo Evropo, v kateri ima Madžarska vodilno vlogo. To pomeni močnejši OTP in MOL," pove in doda, da gre za madžarsko projekcijo vpliva po regiji.

Kakšna bi bila slovenska vloga v novem formatu?

Z Višegrajsko skupino so koketirale številne nedavne slovenske vlade, tako desne kot tudi nekatere leve. Ideja o pridružitvi V4 je bila sicer v času zaporednih Orbanovih vlad zaradi njenega iliberalizma precej sporna, nazadnje pa je bilo približevanje držav zapisano v zunanjepolitični strategiji iz leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše. V njej piše, da je glede na svoj geopolitični položaj Slovenija "naravna partnerica" V4.

"Ohranjanje dobrih odnosov s sosednjimi državami, regionalno sodelovanje in iskanje sinergij med državami Srednje Evrope ostajajo osrednje zunanjepolitične usmeritve Slovenije," pojasnjuje Vegi iz FDV. To je namreč konstanta različnih slovenskih vlad.

Pozitivni aspekti širitve skupine zadevajo predvsem regionalno sodelovanje na področju infrastrukture, kot so čezmejne železnice in povezovanje elektroenergetskih omrežij. Podobno usklajevanje je pričakovati tudi pri jedrski energiji, odporu do delov zelene agende EU in pogajanjih o dolgoročnem proračunu EU, zlasti kohezijskih sredstvih. A sodelovanje naj bi ostalo ohlapno in se oblikovalo glede na posamezna vprašanja.

Slovenija je za Višegrajsko četverico – in tudi morebitno novo članico Avstrijo – pomembna, saj ima poleg potencialne članice Hrvaške edina dostop do Sredozemlja. To je bilo pomembno za zaporedne Orbanove vlade, kar se je kazalo v neposrednih tujih naložbah, ki so v zadnjih letih prihajale v Slovenijo iz Madžarske.

Vendar ima po mnenju raziskovalke Vegi večanje skupine tako pozitivne kot negativne posledice. "Medtem ko se gospodarska in politična moč regije lahko poveča, je usklajevanje interesov lahko zahtevnejše," pojasnjuje.

"Verjetni cilj širitve V4 je, da bi bila Madžarska znotraj skupine geografsko bolj osrednja. Težava pa je v tem, da v V4 vse bolj prevladuje močnejša in samozavestnejša Poljska. Ocenjujem, da bi Avstrija takšno povabilo vljudno zavrnila. Zato mi je bližji format 'Schönbrunnska šestica', ki ga je predlagalo dunajsko mislišče IDM in ki bi bil bolj po godu Janši in Magyarju, torej sodelovanje med Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, Slovaško in Češko," pove Bukovics in spomni na nekdanjo Avstro-Ogrsko: "Bili so časi, ko je takšen okvir deloval precej dobro."