"V slovenski zunanji politiki so lepe zgodbe, vendar ne v slovenskem sosedstvu"

Dobri odnosi s sosednjimi državami bi morali biti temelj premišljene zunanje politike vsake vlade. Prav s sosedi praviloma največ trgujemo, z njimi nas povezujejo najgloblje kulturne vezi in skupna zgodovina. Slovenija pri tem ni izjema.

Slovenija ima "urejene in produktivne odnose" s sosedstvom. "To je v strateškem interesu Slovenije in ena od zunanjepolitičnih prioritet naše države," je na okrogli mizi z naslovom Ne vrag, le sosed bo mejak!, s katero so poskušali reševati trenutne izzive, s katerimi se Slovenija sooča v svojem sosedstvu (pod okriljem Blejskega strateškega foruma - BSF in ob sodelovanju Fakultete za družbene vede - FDV), dejala državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič. 

Izpostavila je, da so gospodarski odnosi s sosednjimi državami "odlični" in da te države štejemo za "najtesnejše gospodarske partnerje" Slovenije. "So članice EU, z izjemo Avstrije tudi zveze Nato, schengenskega območja in evroobmočja z izjemo Madžarske."

Dolgoletna novinarka in dopisnica časnika Delo Saša Vidmajer pa je sosedske odnose opisala precej pesimistično: "V slovenski zunanji politiki so lepe zgodbe, vendar ne v slovenskem sosedstvu. Italija še zmeraj s fiduciarnega računa ni dvignila odškodnin za istrske begunce, Avstrija ne izpolnjuje sedmega člena svoje ustave, ki zagotavlja pravice slovenskim manjšinam, Hrvaška ne izpolnjuje arbitraže, Madžarska pa je pod Orbanom neodzivna."

Slišati je bilo tudi nekoliko kritičen pogled na aktualno zunanjepolitično usmeritev Ljubljane, češ da se je ta v tem mandatu prekomerno ukvarjala s članstvom v varnostnem svetu Združenih narodov, za sosedske odnose, ki so merilo uspešnosti zunanje politike, pa ni imela veliko časa.

FotoBobo

 

"Problem je naša velika občutljivost zaradi zgodovinskih izkušenj. Nismo edini, ki smo izgubili, smo tudi dobili," pa odnose s sosedstvom komentira nekdanji veleposlanik na Poljskem, v Švici in Argentini Bojan Grobovšek. "Sosedskih odnosov ne čutimo kot nekaj pomembnega. Odnosi s sosedi so dobri. Smo majhni in občutljivi, včasih preobčutljivi. Imamo tudi lastne izzive," je povedal in omenil predvsem infrastrukturne težave.

Nekdanji veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je izpostavil, da smo v času pogajanja za vstop v Evropsko unijo imeli več strateškega fokusa na sosedstvo. "Z vstopom v EU smo mislili, da lahko večino vprašanj glede sosedstva naslavljamo na Bruselj, pri čemer smo se prenehali strateško ukvarjati s sosedstvom," je povedal in dodal: "Več časa bomo morali posvetiti spremljanju sprememb, ki se dogajajo okoli nas."

Kakšni so torej gospodarski in politični odnosi Slovenije s svojimi štirimi sosedami?

Avstrija: največja tuja investitorka v Sloveniji in težave slovenske manjšine

Pogovorno pogosto rečemo, da so Slovenci od nekdaj pogledovali proti Avstriji. Zgodovina naše države je tesno povezana z Avstrijo, katere del je bila Slovenija več stoletij, vse do konca prve svetovne vojne.

Avstrija je največji tuji investitor v Sloveniji, saj zajema 21,2 odstotka vseh tujih neposrednih naložb, ki so se leta 2024 stekle k nam. Leta 2024 je Avstrija v Slovenijo investirala kar 4,89 milijard evra. Največje naložbe avstrijskih investitorjev so bile sicer v Sloveniji usmerjene v predelovalne dejavnosti, trgovino ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, so nam sporočili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Hkrati je šesta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, skupna blagovna menjava pa je leta 2024 dosegla kar 6,79 milijarde evrov. Slovenija je tja izvozila za 2,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 4,1 milijarde evrov.

Upočasnjevanje avstrijskega gospodarstva se pozna tudi pri blagovni menjavi.

Diplomat Geržina je opozoril na morebiten vzpon FPÖ in njihovega vodjo Herberta Kickla. Spomnimo, septembra 2024 so na parlamentarnih volitvah slavili skrajno desni svobodnjaki Kickla, ki so osvojili 28,8 odstotka glasov. Zaradi nesoglasij z desnosredinsko ljudsko stranko (ÖVP) Kicklu ni uspelo sestaviti vlade.

Dunaj je nato v drugi polovici februarja 2025 po petih mesecih neuspešnih pogajanj naposled le dobil novo sredinsko vlado, ki jo je ljudska stranka oblikovala z levosredinskimi socialdemokrati (SPÖ) in liberalno stranko Neos. To je prva tristrankarska avstrijska vlada po 40. letih prejšnjega stoletja.

Vzpon skrajne desnice pa ni edina težava Avstrije. Ta se sooča tudi z gospodarskimi težavami. Agencija Moody’s je decembra znižala bonitetno oceno države, kar je bil nov udarec za prizadevanja vlade pri urejanju javnih financ. Obet pri oceni Aa1 (drugi najvišji razred pri Moody’s) je bil znižan s stabilnega, in sicer prvič po letu 2016, je poročal Bloomberg.

Agencija pravi, da so se v zadnjega pol leta pričakovanja glede fiskalnih ukrepov in dolga poslabšala, zato v srednjeročnem obdobju pričakuje nadaljnjo rast javnega dolga. Dunaj se je znašel tudi v postopku EU, ker je presegel triodstotni proračunski primanjkljaj – lani naj bi znašal 4,5 odstotka BDP.

Velik proračunski primanjkljaj naj bi avstrijskemu gospodarstvu pomagalo preprečiti tretje zaporedno leto recesije. Od pocovidnega leta 2022, ko je Avstrija zabeležila 5,3-odstotno rast, se naša severna soseda sooča s krčenjem: leta 2023 je bila rast negativnih 0,8 odstotka, leta 2024 pa negativnih 0,7 odstotka. Sooča se tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v evroobmočju, ki je decembra znašala 3,8 odstotka.

Težave v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo na politični ravni povzroča predvsem avstrijska državna pogodba (ADP) oziroma njen sedmi člen, ki določa obveznosti do v Avstriji živeče slovenske manjšine.

Veleposlanik Grobovšek je spomnil, da je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar na začetku mandata ugotovila, da so manjšinski odnosi v Avstriji "zgledni". "To pa pomeni tudi, da pri nas zanimanje za manjšinsko tematiko ni v ospredju – ne čutimo je kot nekaj pomembnega," je dodal in omenil lanski tako imenovani incident v Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem, ko je zvezna policija izvedla obsežno racijo. Govorci so se soglasno strinjali, da bi vrh slovenske politike moral notificirati avstrijsko državno pogodbo (ADP).

Hrvaška: najdaljša meja in "soseda, s katero imamo največ skupnega"

"Pri Hrvaški gre za sosedo, s katero imamo največ skupnega. Naši državi sta komplementarni, v vsem tem času pa nista bili sposobni rešiti težav – arbitraže. To je bilateralni problem, ki se je prenesel na mednarodno skupnost, kar ni dobro," slovensko-hrvaške odnose komentira Vidmajer.

Evropski poslanec Matjaž Nemec iz kvote Socialistov in demokratov ter diplomat medtem omeni, da hrvaška vlada pod Andrejem Plenkovićem deluje kot najbolj pragmatična do sosedskih vprašanj. "Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je Plenković viden akter Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične sile v Evropi. Ta element politične kontinuitete v Bruslju nam je v preteklosti pogosto manjkal."

Boris Ščitar/Pixsell

 

Na Hrvaškem namreč vse do danes arbitražne razsodbe iz leta 2017, ki je dokončno določila mejo med državama, niso sprejeli oziroma jo zavračajo, medtem ko slovenska stran vztraja pri implementaciji. Veleposlanik Grobovšek sicer meni, da se Zagreba ne bo dalo "prisiliti v spoštovanje arbitraže", vendar da "moramo biti potrpežljivi".

Z južno sosedo imamo medtem dobre gospodarske odnose, pri čemer se Hrvaška uvršča na četrto mesto največjih trgovinskih partneric. Slovenija ima s Hrvaško trgovinski presežek, leta 2024 je tja izvozila za 4,72 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 2,79 milijarde evrov. Skupno je blagovna menjava v letu 2024 dosegla 7,52 milijarde evrov.

Hrvaška je tudi pomembni tuji investitor pri nas. Leta 2024 je na Slovenskem investirala 1,77 milijarde evrov – hrvaške tuje naložbe zajemajo 7,7 odstotka vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Te medletno sicer nekoliko upadajo – lani je nekoliko prahu dvignila tudi namera nakupa Ljubljanske borze hrvaške državne finančne agencije Fina.

Hrvaška je tudi politično najbolj stabilna slovenska soseda. Vladajoča stranka predsednika vlade Plenkovića HDZ državi vlada že od leta 2016, in četudi je Orbanova vlada na oblasti že 16 let, ni Hrvaška nikoli zdrsnila v tako odkrito iliberalno smer.

Madžarska: pozabljena soseda in pomembni investitor

Slovencem najmanj poznano sosedo, vzhodno Madžarsko, novinarka Dela Vidmajer opiše kot "veliko investitorko v Slovenijo, o kateri ne vemo tako rekoč ničesar". Dodala je, da je Slovenija na Madžarsko "dolgo gledala vzvišeno, a je ta država prej postala članica Nata ter tudi samozavestnejša in močnejša".

Madžarska je namreč pomembna trgovinska partnerica Slovenije; lani se je po podatkih Izvoznega okna uvrstila na osmo mesto najpomembnejših trgovinskih partneric naše države.

Slovenija na Madžarsko največ izvaža mineralna goriva in olja, uvaža pa farmacevtske proizvode. Skupna blagovna menjava je leta 2025 po podatkih Izvoznega okna znašala 3,2 milijarde evra, pri čemer je slovenski izvoz znašal 1,2 milijarde evra s trgovinskim primanjkljajem 765 milijonov evrov.

Foto Bobo

 

Madžari imajo v Sloveniji v lasti kar nekaj elementov kritične infrastrukture – od bank do medijev in energentov. Lani je tako prišlo do končne združitve bank SKB in Nove KBM, ki je v Sloveniji ustoličila drugo največjo banko v državi, OTP Slovenija. Naši vzhodni sosedi so namreč leta 2019 prevzeli SKB – takrat so se precej povečale madžarske naložbe pri nas, svoj prevzemni apetit pa je OTP zadovoljil z nakupom Nove KBM maja 2021.

Madžarske tuje neposredne naložbe v Slovenijo pa v zadnjih letih precej upadajo. Medtem ko je leta 2023 Budimpešta v Slovenijo investirala 693 milijonov evrov, je ta številka leta 2024 upadla na 197 milijona evrov.

Ljubljana na Madžarsko medtem investira neprimerno manj; leta 2022 se je ta številka gibala okoli 40 milijonov evrov. Največja slovenska investicija v državi je gradnja tovarne za reciklažo baterij za električne avtomobile, za katero so slovenski avtomobilski podjetniki ustanovili podjetje Andrada. Naložba znaša 35 milijonov evrov.

Madžarska – kot tudi Slovenija – vstopa v pestro volilno pomlad. 12 aprila bodo v naši vzhodni sosedi potekale parlamentarne volitve, ki imajo potencial spremeniti zunanjepolitično usmeritev Madžarske. To bodo verjetno najtesnejše volitve od leta 2010, ko se je na oblast vrnil aktualni premier Viktor Orban.

Orbanova stranka Fidesz, dobitnica štirih zaporednih mandatov, v večini anket zaostaja, saj je bdela nad leti krize življenjskih stroškov, poglabljanja korupcije in gospodarske stagnacije. Kot vodilni kandidat opozicije in javnomnenjskih anket se je pred dvema letoma pojavil nekdanji insajder Obranove stranke Peter Magyar, ki mu je uspelo združiti velik del opozicije in nezadovoljnih volivcev Fidesza v svoji stranki Tisza.

Tri mesece pred volitvami, ki jih pri portalu Politico označujejo kot ''najpomembnejše volitve EU v letu 2026'', Magyarjeva Tisza v združeni bazi javnomnenjskih anket vodi z 49 odstotki proti Fideszovim 37 odstotkom.

Vendar pa ostajajo nekateri dvomi o vodstvu Tisze. Pred zadnjimi volitvami je večina anket precenila podporo takratne opozicije, saj je na voliščih proti Fideszu izgubila za kar 19 točk, s čimer je Orban že tretjič zaporedoma dosegel ustavno večino v parlamentu.

"Magyarjeva stranka opozarja na številna krizna gibanja na Madžarskem, ki ni med najuspešnejšimi državami v EU. Privlačnost novih obrazov na Madžarskem je po 15 letih Orbanove vlade primerna, saj se volivci sčasoma naveličajo starih obrazov. Razlika med madžarsko opozicijo leta 2022 in zdaj je, da je na prejšnjih volitvah opozicijo tvorilo več strank, zdaj pa jo sestavlja samo ena," prihajajoče volitve v naši vzhodni sosedi komentira politolog Bogomil Ferfila.

Italija: četrta največja trgovinska partnerica Slovenije

Medtem ko je Madžarska najmanj poznana soseda Slovenije, je Slovenija verjetno najmanj poznana soseda v očeh Italijanov. Gospodarski odnosi med državama so dobri, Italija pa je tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Ljubljane.

Slovenija je v letu 2024 v Italijo izvozila za 4,47 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 5,78 milijarde. Skupna blagovna menjava je leta 2024 dosegla 10,25 milijarde evra – več kot s katerokoli drugi sosednjo državo. Italija je lani v Slovenijo investirala 1,6 milijarde evrov; italijanske naložbe pa zajemajo 7,1 odstotka vseh tujih neposrednih naložb.

Novinarka Dela Vidmajer je medtem kritično komentirala italijansko vlado Giorgie Meloni, ki jo je opisala kot ''postfašistko''. Četudi si je izborila šarm, njena notranja politika ostaja enaka; to je zgodovinski revizionizem,'' je dodala, pri čemer je omenila ''neprijetne izjave'', ki prihajajo iz italijanske politike.

Bloomberg Mercury

 

Meloni je Italiji sicer prinesla nekaj prepotrebne stabilnosti, saj se je – neznačilno za povojno Italijo – obdržala na oblasti od nastopa mandata v septembru leta 2022. Italija je namreč že dolgo znana po velikem številu vlad, skoraj 70, po letu 1945, desničarska koalicijska premierka Meloni pa je v oktobru pridobila naslov tretje najdlje službujoče vlade v 79-letni demokratični zgodovini države.

V Italiji po podatkih vlade živi približno 80 tisoč pripadnikov slovenske manjšine, večina v deželi Furlanija Julijska krajina, ki uživa poseben status in avtonomijo. Slovenci so v Italiji avtohtona narodna skupnost, po tamkajšnjem pravu pa so opredeljeni kot jezikovna manjšina. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih institucij, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva.

Med državama obstaja tudi pozitivno čezmejno kulturno sodelovanje. Nova Gorica je bila namreč lani v partnerstvu z italijansko Gorico nosilka evropske prestolnice kulture, kar je bilo prvič v zgodovini, da sta se dve mesti v dveh državah povezali v čezmejno prestolnico kulture. 

Lani je bila tudi 50. obletnica Osimskih sporazumov, ki so za italijansko desnico še vedno odprta rana. S sporazumi v Osimu sta Italija in takratna Jugoslavija 30 let po drugi svetovni vojni začrtali državne meje.

Evroposlanec Nemec je izpostavil, da so lani v Evropskem parlamentu objavili poročilo mešane zgodovinsko-kulturne komisije, ki je zadevala pretekle odnose med Slovenci in Italijani, kar pa uradna italijanska politika ignorira. Dodal je, da manjšinskih zadev ne pozna le italijanska desnica, temveč tudi levica.