Vojne, Trump in draginja: kako varne se počutimo Slovenci?

Počasi se izteka turbulentno 2025. Leto je nedvomno najbolj zaznamovala vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si nasilno prizadeva spremeniti svetovni red. Številne vojne po svetu se niso umirile, temveč so ponekod vzniknili tudi novi konflikti. Vojna v Ukrajini, četudi je v zadnjih tednih mirovni proces dobil nov zagon, pa vstopa v četrto zaporedno zimo.

Kaj o vsem tem pravijo ljudje, ki opazujejo nestabilnost po svetu in v bližnji soseščini, hkrati pa jih poslabšane gospodarske razmere čedalje bolj udarjajo po denarnicah?

V torek so na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani predstavili ugotovitve projekta Varnostni radar, večletnega raziskovalnega projekta, ki se redno predstavlja na münchenski varnostni konferenci. Raziskovali so predvsem, kako so se spremenile varnostne percepcije v državah znotraj in zunaj zveze Nato od ruske vojaške agresije na Ukrajino leta 2022. Prav tako projekt ugotavlja, katere politične odzive prebivalci evropske celine štejejo za potrebne v zvezi z vojno in drugimi nujnimi vprašanji.

V okviru razprave so se osredotočili predvsem na Slovenijo in kako državljani zaznavajo varnost. Ali se je javna podpora spremenila v smeri večje pripravljenosti za obrambo ozemlja držav članic zveze Nato ali pa je slovensko javno mnenje večinsko nenaklonjeno zvezi Nato, predvsem v odnosu do krepitve obrambnih izdatkov?

Nekdanji dekan Fakultete za družbene vede in obramboslovec Iztok Prezelj je izpostavil, da je javno mnenje "vedno pomembno, še zlasti v času hibridnega vojskovanja". "Javno mnenje ima vlogo 'čuvaja demokracije', saj drži vlade pod nadzorom in jih sili k večji odgovornosti. Med javnim mnenjem in vladno agendo obstaja močna, vzajemna povezava. Hibridna vojna je velik preizkus te povezave," je povedal.

"Vidimo naraščanje regulacije, zmedo glede tega, kaj je resnica, kdo vpliva na informacije, koliko je žrtev, kaj se v resnici dogaja. Temu se pridružuje še porast teorij zarote. V demokracijah tako poteka bitka za srca in misli ljudi – za najbolj realističen in verodostojen opis dogajanja. To je bojišče sedanjih in prihodnjih demokracij," je povedal Prezelj.

Obramboslovec je še dodal, da se je včasih približno 90 odstotkov ljudi v Sloveniji počutilo varne, pri čemer pa so številke danes veliko nižje. "Kot majhna država moramo dobro poznati svoje prebivalce in njihovo doživljanje varnosti, če želimo sprejemati dobre odločitve," je sklenil.

Bloomberg

 

Percepcija vojne v Ukrajini

O varnostnih percepcijah prebivalcev evropskih in svetovnih držav je spregovoril Christos Katsioulis, vodja regionalnega urada fundacije Friedrich Ebert na Dunaju. Njegova organizacija vodi projekt, s katerim so anketirali prebivalce 14 držav in poskušali ugotoviti, kako vidijo svojo osebno varnost, stanje v državi, Evropi in svetu.

"Ankete imajo v času vojne omejitve. V Ukrajini je mnogo ljudi zbežalo, okupiranih območij ni mogoče anketirati, ljudje pa odgovarjajo bolj patriotsko. V Rusiji gre medtem za avtoritarni režim, kjer se ljudje bojijo, da jih država pri anketah opazuje, nekaterih vprašanj pa sploh ne moreš zastaviti. Zato rezultate Ukrajine in Rusije jemljemo previdno in kot dodatek k sliki, ki jo dajejo druge evropske države," je povedal.

V večini držav se ljudje v svojem neposrednem okolju počutijo razmeroma varne, ugotavljajo. Večja zaskrbljenost se pojavi, ko razmišljajo o stanju v državi in še zlasti v Evropi. Pri gospodarstvu je pogled v prihodnost precej pesimističen, saj ljudje pričakujejo poslabšanje. Večina ljudi meni tudi, da se bo stanje miru in varnosti v naslednjih petih letih poslabšalo, pri čemer so ocene za Evropo najslabše.

"Večina ljudi meni, da vstopamo v obdobje 'moja država najprej' ter dobo več vojn in konfliktov. To nam pove, da ljudje precej realistično vidijo svet in da se vse bolj osredotočajo na notranje zadeve. Vprašali smo tudi, ali naj države zmanjšajo odvisnost od Rusije oziroma Kitajske, tudi če to pomeni nižje življenjske standarde. Pri Rusiji je podpora zmanjševanju odvisnosti relativno visoka v skoraj vseh državah; pri Kitajski je slika bolj pragmatična in raznolika," rezultate pojasnjuje Katsioulis.

V Nemčiji, Franciji in Italiji je glede vojne v Ukrajini vse več podpore nevtralnosti ali diplomaciji; v severovzhodnih članicah EU (Poljska, Latvija, Švedska) pa prevladuje stališče, da je treba Ukrajino odločno in dolgoročno podpirati. V ZDA je slika razdeljena. "V skoraj nobeni državi večina ne verjame v popolno vojaško zmago Ukrajine ali Rusije. Ljudje najpogosteje pričakujejo dolgotrajen konflikt in neko obliko kompromisa," je povedal.

Na podlagi ugotovitev raziskave so pri fundaciji Friedrich Ebert pripravili tudi priporočila. Menijo, da je politiko treba usmeriti v jasen cilj konca vojne; ob povečanju obrambnih izdatkov je nujno ohraniti socialno kohezijo, saj ljudje večinoma menijo, da bremena ne smejo pasti le na najšibkejše, temveč na bogatejše; pomembna je krepitev evropske vloge pri obrambi.

Slovenci z najnižjo podporo zvezi Nato

Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan je izpostavila, da je Slovenija pri podpori Natu na zadnjem ali predzadnjem mestu med članicami zavezništva. "55 odstotkov Slovencev se počuti varne, okoli 30 odstotkov pa ogrožene. V preteklosti je bila slika precej bolj optimistična; zato predvidevamo, da gre za posledico vojne v Ukrajini in širših geopolitičnih sprememb, vključno s spremembami v odnosih med ZDA, EU in preostalimi akterji," je izpostavila.

Depositphotos

 

Ko je poleti vlada napovedala nato neizveden referendum o članstvu v zvezi Nato, je agencija za raziskovanja javnega mnenja Valicon ugotovila, da bi se za ostanek v zavezništvu izreklo 69 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov jih članstva ne bi podprlo, preostali pa so bili neodločeni ali bi se glasovanja vzdržali.

Prav tako so Slovenci na dnu državljanov držav članic zavezništva, ki menijo, da je članstvo v zvezi pomembno za prihodnjo varnost države. 58 odstotkov Slovencev, ki je v raziskavi leta 2024 izrazilo željo po ostanku v zavezništvu, pa je najnižja vrednost med vsemi državami članicami Nata.

Pri vprašanju, koliko jih skrbi vojna v Ukrajini, ni veliko tistih, ki bi bili 'zelo zaskrbljeni'. Največ odgovorov je nekje na sredini, precej pa je tudi takih, ki jih vojna malo ali nič ne skrbi. Zanimivo je tudi razmerje glasov v javnem prostoru, pove Juvan, saj "imamo v Sloveniji relativno močne glasove za Palestince in proti Izraelu, nimamo pa enako glasnih, množičnih pobud za Ukrajino in proti Rusiji". "To kaže na dvojno optiko pri presoji konfliktov."

"Večina Slovencev se nagiba k hitrejšemu miru v Ukrajini s pripravljenostjo na ozemeljske kompromise. Ko smo spraševali, kako verjetno je, da bo Rusija napadla druge evropske države, je povprečna ocena približno 4 od 10; verjetnost, da bi vojna prerasla v tretjo svetovno vojno, pa je ocenjena še nižje, okrog 3,5. Pri konfliktu na Bližnjem vzhodu večina prav tako ni zelo zaskrbljenih," povzema javno mnenje.

Zanimivo je tudi vprašanje, ali bi morala EU zaradi zmanjšane vloge ZDA in sprememb z Donaldom Trumpom razviti lastno strateško avtonomijo, svoj 'Nato brez ZDA', pove. "Približno 45 odstotkov vprašanih se s tem strinja. Na vprašanje, ali naj Slovenija podpira Ukrajino z vojaškimi sredstvi, pa večina podpira le omejeno podporo, predvsem humanitarno pomoč."

"Dolga leta je veljalo, da smo Slovenci živeli v 'varnostnem mehurčku' – prepričani, da nam nihče ne bo ničesar naredil, da Rusija ni naša sovražnica, ampak prijatelj. Zdi se, da ta mehurček počasi poka, kar je neprijetno, a morda nujno, če želimo realneje videti tveganja," sklene obramboslovka Juvan.

Na razpravi je sodelovala tudi sekretarka z zunanjega ministrstva Neva Grašič. Povedala je, da je javno mnenje "vir legitimnosti institucij in zaupanja v politiko, tudi v zunanjo politiko, vendar pa ta hkrati ne sme biti zgolj odsev javnega mnenja".

"Naša zunanja politika je tradicionalno vrednotno zasnovana. Poudarjamo multilateralizem, mednarodno pravo, človekove pravice, dialog in mirno reševanje sporov. Kot majhna država si moramo prizadevati za svet, kjer veljajo pravila. Naš cilj je ostati 'pošten posrednik' – država, ki jo drugi vidijo kot odgovorno, načelno in pripravljeno na dialog," je povedala.

"Pri vprašanju kolektivne obrambe in Nata ter vpliva javnega mnenja na odločitve bi poudarila, da Slovenci varnost pogosto razumemo širše od klasične obrambe: pomembne so socialna varnost, javne storitve, okolje, zdravje. Ko razlagamo povečanje obrambnih izdatkov ali naše obveznosti v Natu, zato poudarjamo postopnost, predvidljivost in hkratno skrb za socialno kohezijo. Ne gre za to, da bi vse dali za orožje, ampak za to, da gradimo odpornejšo družbo na več področjih," je povedala Grašič.

Podatki o zaupanju kažejo, da ljudje najbolj zaupajo gasilcem in civilni zaščiti, precej visoko tudi vojski, bistveno manj pa političnim institucijam, je še izpostavila sekretarka. "To pomeni, da lahko pri razlagi varnostnih politik gradimo na delih sistema, ki jih ljudje povezujejo z občutkom varnosti: zaščita pred naravnimi nesrečami, reševanje, civilna zaščita. Ko govorimo o Natu in obrambi, poskušamo to umestiti v širši koncept odpornosti družbe – ne le vojske, ampak tudi demokracije, institucij, kibernetske varnosti, podpore civilni družbi," je sklenila.

Bojan Žalec

 

Nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick je medtem izpostavila, da Nemčija "dosledno poudarja, da se prihodnost evropske varnosti odloča v Ukrajini". "Ruska agresija na suvereno državo ni le regionalni konflikt, ampak napad na evropski povojni pravni in varnostni red. Za številne v Nemčiji – predvsem za tiste, ki so odraščali po koncu hladne vojne – je bil to šok, saj si niso predstavljali, da bomo v Evropi znova priča klasični agresiji s tanki."

"Nemčija je sprejela vrsto odločitev, ki so bile še pred nekaj leti skoraj nepredstavljive: znatno povečanje obrambnih izdatkov, ustanovitev posebnega sklada za posodobitev vojske, hitro zmanjševanje energetske odvisnosti od Rusije, močno podporo sankcijam proti Rusiji ter vojaško in finančno pomoč Ukrajini. Pomembno je, da so te odločitve v veliki meri presegle strankarske delitve – podprle so jih tudi opozicijske stranke, kar jim daje večjo legitimnost," je izpostavila.

Obregnila se je tudi ob nemško javno mnenje. "V zadnjem času več kot polovica Nemcev meni, da obstaja resna nevarnost, da bi se konflikt razširil prek ukrajinskih meja, deloma zaradi napadov brezpilotnih letal in groženj na vzhodnem krilu Nata. Hkrati pa večina podpira, da Nemčija ostane zanesljiv partner pri zagotavljanju evropske varnosti, skupaj z drugimi zaveznicami."