Madžarske naložbe v Sloveniji: kaj če Orban izgubi volitve?

"Madžarska je velika investitorka v Sloveniji, o kateri ne vemo tako rekoč ničesar," je na nedavni okrogli mizi o slovenskem sosedstvu povedala novinarka časopisa Dela Saša Vidmajer. Dodala je, da je Slovenija na Madžarsko "dolgo gledala vzvišeno, a je ta država prej postala članica Nata ter je tudi samozavestnejša in močnejša".

Lovke madžarske investicijske hobotnice segajo globoko v različne sektorje in pore slovenskega gospodarstva. Naši vzhodni sosedi se zanimajo tako rekoč za skoraj vse sektorje: od infrastrukture do bančništva, medijev, energetike, nepremičnin, avtomobilizma in turizma.

Kot pri nas tudi v panonski nižini v tem trenutku poteka buren predvolilni boj, ki pa je v vseh merilih veliko bolj napet, hrupen in nizkoten. Madžarski namreč že 16 let vlada desničarska stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki si je v desetletju in pol iz vzhodnoevropske države oblikovala lasten fevd.

Orbanovo kraljestvo bi lahko 12. aprila – kot je postavljen datum parlamentarnih volitev – klavrno propadlo, saj njegov Fidesz od konca leta 2024 zaostaja v javnomnenjskih anketah proti stranki nekdanjega insajderja iste stranke, populističnega novinca Petra Magyarja.

Premier Orban je od leta 2010, ko se je vrnil na čelo madžarske politike, pretkano uzurpiral oblast, obogatil svoje lojaliste in ustvaril zaledno gospodarsko mrežo sebi naklonjenim oligarhom. To so tudi ljudje, ki so v zadnjih letih investirali v Slovenijo.

Kaj se bo torej zgodilo z madžarskimi investicijami v Slovenijo, če Orbanova stranka Fidesz aprila izgubi na parlamentarnih volitvah proti Magyarjevi strani Tisza?

Madžarske naložbe v Sloveniji

Madžarska ni le pomembna investitorka na Slovenskem, je tudi ključna trgovinska partnerica. Lani se je po podatkih Izvoznega okna uvrstila na osmo mesto najpomembnejših trgovinskih partneric naše države.

Slovenija na Madžarsko največ izvaža mineralna goriva in olja, uvaža pa farmacevtske proizvode. Skupna blagovna menjava je leta 2025 po podatkih Izvoznega okna znašala 3,2 milijarde evra, pri čemer je slovenski izvoz znašal 1,2 milijarde evra s trgovinskim primanjkljajem 765 milijonov evrov.

Madžarske tuje neposredne naložbe v Slovenijo v zadnjih letih sicer precej upadajo. To je verjetno zaradi konca prevzema slovenskih bank SKB in Nove KBM ter začetka projekta gradnje ljubljanske Emonike. Od vrha leta 2023, ko je Budimpešta v Slovenijo investirala vrtoglavih 693 milijonov evrov, je ta številka leto zatem upadla na 197 milijona evrov. Delež madžarskih neposrednih naložb v miksu vseh tujih neposrednih naložb je leta 2024 znašal le še 0,9 odstotka.

Ljubljana na Madžarsko medtem investira neprimerno manj; leta 2022 se je ta številka gibala okoli 40 milijonov evrov. Največja slovenska investicija v državi je gradnja tovarne za reciklažo baterij za električne avtomobile, za katero so slovenski avtomobilski podjetniki ustanovili podjetje Andrada. Naložba znaša 35 milijonov evrov.

Banka Slovenije je v publikaciji o tujih neposrednih naložbah za leto 2024 ugotavljala, da se je Madžarska z vidika neposrednega lastništva zdela razmeroma nepomembna investitorica, vendar je po izvoru lastništva beležila kar 9,8-odstotni delež končnega nadzora nad vsemi naložbami. S tem je bila tudi država z največjo razliko med vrednostjo po neposrednem in izvornem lastništvu, ki je znašala 2,1 milijarde evrov.

Infrastrukturno sodelovanje

Magyarjeva stranka Tisza je februarja predstavila načrt za Madžarsko po Orbanu. V 240-stranskem dokumentu stranka obljublja, da bo obnovila gospodarsko stabilnost z odpravo ad hoc sprememb pravil in zajezitvijo korupcije. Program predvideva poenostavitev davčnega sistema in izogibanje letni nestanovitnosti fiskalnih pravil. Čeprav poudarja, da želi jasen prelom z obdobjem Orbanove vladavine, bi Tisza ohranila nekatere obstoječe politike.

V programu Slovenija ni omenjena. Pod točko o infrastrukturi stranka omenja obsežno posodobitev železniškega sektorja, katerega cilj je v desetih letih prepoloviti povprečno starost vagonov in lokomotiv.

Železniški sektor je visoko tudi na infrastrukturnem dnevnem redu premierja Orbana, ki se je pred leti zanimal za projekt drugega tira. Še pred začetkom gradnje si je za sodelovanje z Budimpešto prizadevala tudi vlada nekdanjega premierja Mira Cerarja. Predvidevala je namreč, da bi Madžarska za projekt prispevala do 200 milijonov evrov kapitalskega vložka, kar je kritizirala takratna opozicija.

Ko se je leta 2018 zamenjala vlada in s tem vrh infrastrukturnega ministrstva, je Madžarska hitro odpadla. Pozneje istega leta je premier Orban sporočil, da načrt, da bi sodelovali pri gradnji drugega tira in razvoju koprskega pristanišča, ne bo uresničen. Svoj pogled so nato preusmerili v Trst, je pred leti poročal časopis Dnevnik.

Foto Bobo

 

"Infrastrukturni projekti so določeni v interesu madžarske države, zato ni realno pričakovati, da bi nova oblast v kratkem času učinkovito razgradila sistem, ki ga je vzpostavil Orban," je povedal politolog Marko Hočevar s FDV. "Orban je neprekinjeno na oblasti že 16 let in je zelo močno konsolidiral vladajočo gospodarsko skupino, povezano z njegovo stranko. Ta struktura je izjemno močna in stabilna."

Hočevar pričakuje, da bi ob morebitni menjavi oblasti ta gospodarska vladajoča skupina ohranila vpliv. "Poleg tega so nekatere stvari, ki se trenutno izvajajo pod Orbanovim patronatom, tudi širši madžarski nacionalni interes. Kakšnih premikov tu ne pričakujem," je povedal in dodal, da je Madžarski pomembno, da ima "vpliv in dostop, ker nima izhoda na morje".

Hitrih sprememb ob morebitni zmagi stranke Tisza ne pričakuje niti mednarodni politolog Marko Lovec. To bo po njegovih besedah tudi največji izziv. "Po 15 letih so kadri Fidesza na številnih ključnih položajih, delo različnih institucij je bilo spojeno z interesi vladajoče stranke, ki je vplivala tudi na kadrovanje v zasebnem sektorju. Čeprav so ti kadri lahko problematični, lahko obsežna menjava privede do institucionalne krize in zastoja."

Madžarska je izjemno izvozno naravnano gospodarstvo – v zadnjih treh letih je samo dva meseca beležila trgovinski primanjkljaj –, kar državi brez neposrednega dostopa do morja nekoliko otežuje dostop do želenih tujih trgov, predvsem daljnih azijskih, ki so v zadnjih letih za Madžarsko pomembne izvozne destinacije.

"Slovenija Madžarom zagotavlja najhitrejši dostop do morja, kar je strateško pomembno. Zato so bili že pred časom zainteresirani za Luko Koper in podobno. Madžarska je zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo, in če gledam še perspektivo okrepljenega sodelovanja Madžarske s Kitajsko, je infrastruktura ključna," pojasnjuje Hočevar.

Če se bo aprila menjala oblast, politolog pričakuje možnost, da se del tokov preusmeri, še zlasti zdaj, ko se zaključuje železnica Budimpešta-Beograd in naprej proti Grčiji. "Del prometa – tudi vezanega na Kitajsko – se lahko preusmeri, predvsem zato, ker bi Kitajci del tovora usmerili v pristanišče Pirej. Vseeno pa ostaja vprašanje zanesljivosti proge in kapacitet. Beograd–Budimpešta deluje, preostali odseki pa niso v najboljšem stanju, zato bo potrebnega še nekaj časa in dodatnih nadgradenj," pove.

Mendota Invest

 

Ob železniški infrastrukturi se pojavlja tudi interes za nepremičnine. V ospredju tega je projekt gradnje ljubljanskega potniškega centra s pripadajočim komercialnim delom Emonika. Gre za javno-zasebni projekt, saj je vlagatelj nadgradnje železniške postaje direkcija za infrastrukturo.

V ozadju naložbe se pojavlja bančni velikan OTP (več o njem v nadaljevanju). "Slovenske železnice so investitor avtobusne postaje, investitor komercialnega dela projekta Emonika pa je družba Mendota Invest, članica skupine OTP," so pred časom povedali za naš medij.

Kot so nam pojasnili, ta vključuje gradnjo kompleksa s trgovskim središčem, dvema hoteloma, poslovnimi prostori in stanovanji na območju potniške postaje v središču metropole. Direktor skupine OTP Sandor Csanyi je v zvezi s projektom dejal, da gre za "največjo investicijo skupine OTP v Sloveniji".

Madžarski pohod na slovenski bančni sektor

Največja madžarska banka, Skupina OTP, je leta 2019 prevzela SKB banko in leta 2023 končala prevzemni postopek Nove KBM. Zapleten združitveni postopek je končala poleti 2024, ko je zaživela banka OTP Slovenija.

Prvotni prevzem SKB je obenem tudi razlog za kvantitativni skok neposrednih madžarskih naložb leta 2019, ko je madžarski bančni orjak od francoske Sociéte Générale za 323 milijona evrov kupil četrto največjo slovensko banko. Leta 2018 je skupna vrednost madžarskih naložb v Slovenijo znašala 59,3 milijona evrov, leta 2019 pa kar 442,30 milijona evrov.

OTP Slovenija je bila konec leta 2024 tik za največjo slovensko banko NLB po bilančni vsoti. NLB je svoj tržni delež povečala na 32,2 odstotka, delež OTP Slovenije pa je znašal približno 28 odstotkov. Banki sta z naskokom največji na slovenskem trgu.

Madžarsko bančno prvokategornico nadzoruje prej omenjeni Csanyi, ki pa ne spada v ožji krog predsednika vlade Orbana. Neuradno velja, da Csanyi nima tako dobrih odnosov z Orbanom, kot jih ima denimo drugi oligarh Lorinc Meszaros, Orbanov prijatelj iz otroštva, ki trenutno velja za najbogatejšega Madžara.

Poznavalci razmerij moči in odnosov v Budimpešti pravijo, da med Csanyijem in Orbanom velja nekakšen pakt o nenapadanju, čeprav bi si morda bančnik intimno želel politično manj kontroverzne osebnosti na čelu Madžarske.

Bloomberg Adria

 

S Csanyijem smo imeli priložnost govoriti leta 2024, nekaj mesecev pred uradno združitvijo SKB in Nove KBM. Prvi mož OTP je povedal, da si ne želi lastništva v medijih, s katerim bi se v vzhodni sosedi zagotovo profiliral kot bodisi zaveznik bodisi nasprotnik madžarskega premierja. Več o pogovoru lahko preberete tukaj.

Tudi pri bančnem sektorju politolog Hočevar s FDV izpostavi, da gre za "zelo velike strukture, pri katerih ni realno pričakovati, da bi menjava politične oblasti na Madžarskem hitro in bistveno spremenila njihove družbene oziroma razvojne načrte".

Madžarski interesi v slovenski medijski krajini

Madžari so prisotni tudi na slovenski medijski sceni. Leta 2020 je v roke madžarskega medijskega konglomerata TV2 za pet milijonov evrov kupnine prešla televizija Planet TV, katere lastnik je bil Telekom Slovenije.

Pri tem ni nepomembno, da so z lastništvom madžarskega podjetja povezani podjetniki, ki so blizu vladajočim krogom stranke Fidesz premiera Orbana. Med njimi izstopa madžarski oligarh z obsežnimi lastniškimi deleži v finančnih in nepremičninskih podjetjih ter bankah Joszef Vida.

Podobne povezave s političnim vrhom v Budimpešti so imeli ne nazadnje tudi lastniki, ki so leta 2017 vstopili v medijsko družbo NovaTV24. Ti so svoj 45-odstotni lastniški delež v televiziji s povezavami s stranko SDS prodali leta 2022. Istega leta so se Madžari znebili tudi večinskega deleža v družbi Nova obzorja, ki med drugim izdaja tednik Demokracija.

Energetski sektor

Madžarski naftni velikan MOL je junija 2021 z Avstrijci podpisal pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega lastniškega deleža v družbi OMV Slovenija. Pred tem je že imel v lasti 7,75-odstotni delež. Dogovorjena kupnina je znašala 301 milijon evrov.

Vez med nafto in bančnim kapitalom predstavlja približno desetina delnic banke OTP v lasti Mola, s čimer je naftni trgovec največji posamični delničar banke. S prevzemom OMV Slovenija so Madžari postali drugi največji naftni trgovec pri nas, takoj za domačim Petrolom. Péter Ratatics, izvršni direktor Mola za potrošniške storitve, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV poudaril cilj povečanja deleža na 40 odstotkov slovenskega trga.

Propadli prevzem turističnega velikana

Madžarski apetiti po slovenskem gospodarstvu pa se ne končajo tukaj. Naši vzhodni sosedi so se zanimali tudi za turizem, pri čemer so leta 2019 od holdinga Sava kupili 100-odstotni delež Term Lendava. Madžari so za prevzem odšteli devet milijonov evrov, so poročale Finance.

Kot so takrat navajali mediji, bi morali Madžari v posodobitev vložiti približno 16 milijonov evrov, a od naložb so po navedbah domačih medijev ostale zgolj obljube. Dodatno naj bi se zanimali za nakup deleža v Sava Turizmu, vendar je posel na koncu padel v vodo, saj je Slovenski državi holding (SDH), ki je imel na lastniškem deležu predkupno pravico, to tudi uveljavil.

Lahko pride do zamenjave oblasti v Budimpešti?

Vrnimo se k prvotnemu vprašanju. Orbanovemu nasprotniku Magyarju večina javnomnenjskih anket napoveduje zmago na volitvah 12. aprila. Dva meseca pred volitvami, ki jih pri portalu Politico označujejo kot ''najpomembnejše volitve EU v letu 2026'', Magyarjeva Tisza v združeni bazi javnomnenjskih anket vodi z 48 odstotki proti Fideszovim 39 odstotkom.

Kljub temu ostajajo nekateri dvomi o vodstvu Tisze. Pred zadnjimi volitvami je večina anket precenila podporo takratne opozicije, saj je na voliščih proti Fideszu izgubila za kar 19 točk, s čimer je Orban že tretjič zaporedoma dosegel ustavno večino v parlamentu.

"Magyarjeva stranka opozarja na številna krizna gibanja na Madžarskem, ki ni med najuspešnejšimi državami v EU. Privlačnost novih obrazov na Madžarskem je po 16 letih Orbanove vlade primerna, saj se volivci sčasoma naveličajo starih obrazov. Razlika med madžarsko opozicijo leta 2022 in zdaj je, da je na prejšnjih volitvah opozicijo tvorilo več strank, zdaj pa jo sestavlja samo ena," prihajajoče volitve v naši vzhodni sosedi komentira politolog Bogomil Ferfila.

Bloomberg Mercury

 

Politolog Hočevar medtem meni drugače. Omeni, da je stranka Fidesz volilni sistem prilagodila tako, da je v njihovo korist. "Ankete lahko kažejo nekaj, na koncu pa pride do drugačnega rezultata," pove in doda, da je tokrat drugačen tudi mednarodni kontekst.

"Orban ustreza vsem trem največjim globalnim voditeljem – Donaldu Trumpu, Vladimirju Putinu in Xi Jinpingu. Težave z Orbanom imajo predvsem liberalni in del zmerno konservativnih krogov v EU," meni Hočevar, ki napove, da bo Orban "zelo verjetno sestavil novo vlado".

"Orban se je s slabitvijo demokracije in trenji z Brusljem vse bolj zanašal na alternativne geopolitične partnerje – kitajske investicije v strateške sektorje, od baterij do IT, pri čemer je Madžarska postala glavni cilj kitajskih investicij v EU, te investicije pa so državo v zadnjem obdobju celo držale nad vodo, ter energetsko sodelovanje z Moskvo," pove poznavalec Lovec s FDV.

Hočevar doda še, da se na Madžarskem "koncentrira veliko denarja, kadrov in organizacijskih struktur, ki odpirajo prostor za krepitev konservativnih tokov v Evropi". "Rusija v Orbanu vidi možnost ohranjanja vpliva v srednji Evropi, Kitajska pa Madžarsko vidi kot ključnega partnerja: obseg kitajskih investicij je velik, vključno z investicijami v elektroindustrijo, kar kaže na dolgoročno strategijo," pravi. Dodaja: "To so mednarodne okoliščine, ki jih mnogi spregledajo, ko analizirajo, ali bo Orban ostal na oblasti. V manjših državah lahko mednarodne silnice odločilno vplivajo na izid volitev."

Medtem ko je bila Madžarska podvržena precej robustni gospodarski rasti od pridružitve Evropski uniji leta 2004, je v zadnjih letih v številnih pogledih nazadovala. Po koncu pandemije covida je bila celo evropska prvakinja v inflaciji, podvržena precejšnji emigraciji, medtem ko sta javno zdravstvo in infrastruktura postali dotrajani.

Mednarodni politolog Lovec izpostavi, da se je "razvojni model Madžarske izpel". "Gospodarsko stanje je pomemben vir legitimnosti političnih elit v Vzhodni Evropi in zdi se, da Orban predvsem pri tem vprašanju, ki mu je 2010 pomagalo na oblast, izgublja večinski del volilnega telesa. V luči slabega gospodarskega stanja ljudje v tem delu Evrope na slabitev demokracije in pravne države ter korupcijo gledajo podobno kot zahodnjaki, ne verjamejo več pravljicam o zunanjih sovražnikih, tako kot so gledali na komunistični režim v osemdesetih. Tekma sicer še ni odločena, ne bo pa povsem enakopravna zaradi vpliva na medije, poleg tega ima Madžarska specifični volilni sistem."