Bomo na marčevskih volitvah priča tujemu vmešavanju?

Čez slaba dva meseca se bodo slovenske volivke in volivci odpravili na desete državnozborske volitve v samostojni Sloveniji. Ob podpisu odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo potekale 22. marca, je predsednica republike Nataša Pirc Musar izjavila, da bo "pozorna na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine".

Zadnjih deset let se zahodne demokracije soočajo s povečanimi grožnjami tujega vmešavanja v njihov demokratični proces. Nad evropskimi volitvami visi že znana ruska grožnja, ki prek dezinformacij in hibridnega vojskovanja poskuša igrati na karto nezadovoljstva volivcev in vplivati na končni izid.

Predsednici Pirc Musar sta se pri opozorilih glede vmešavanja pridružila še predsednik vlade Robert Golob in vodja diplomacije Tanja Fajon. Katere tuje sile bi se lahko vmešale v slovenske volitve in kakšne interese imajo v Sloveniji?

"Pogoji za zunanje, tudi zlonamerno vmešavanje so nedvomno izpolnjeni, zato lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da do njega prihaja. Vendar si ne delajmo utvar, da smo tako pomembni, da bi se s tem ukvarjali vrhovi v Moskvi ali Washingtonu," pojasnjuje profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV Dejan Verčič.

Ruske dezinformacije

Med težkokategorniki po obtoževanjih o vmešavanju v evropske volitve je zagotovo Rusija. Nazadnje se je o njej govorilo na moldavskih volitvah v septembru. Moskva, da je zasnovala večplastno strategijo za posredovanje in vmešavanje v moldavske volitve ter proevropske poti države, je takrat poročal Bloomberg. Te taktike so vključevale organiziranje motečih protestov in dezinformacijske kampanje na družbenih omrežjih. Kremelj je bil obtožen vmešavanja tudi v romunske predsedniške volitve leta 2024. Rusija je sicer večkrat dejala, da se ne vmešava v volitve v tujini.

Zunanja ministrica Fajon je v decembrskem intervjuju za časopis Delo poudarila delovanje Rusije, ki kot agresor želi spodkopavati evropsko enotnost. Podobno meni tudi politolog Marko Lovec s FDV, ki pove, da je cilj Rusije "preprečiti nadaljnjo podporo Ukrajini, širše pa ošibiti EU in povečati ruski vpliv v regiji". "Slovenija je lahko vir pridobivanja informacij o zaveznikih in izhodišče za delovanje v širši regiji," pojasnjuje.

"Trenutna vlada je izrazito prozahodno in proevropsko usmerjena, kar Rusiji nedvomno ni v interesu. Ta si namreč v Evropi že dalj časa prizadeva oblikovati tako imenovani mehki trebuh celine, najprej v njenem srednjeevropskem pasu (Češka, Madžarska, Slovaška), nato pa tudi na jugovzhodu (Balkan, vključno z Bolgarijo ter z izrazitimi pritiski na Romunijo, ki se tem vplivom za zdaj uspešno upira)," pove poznavalec Verčič.

Verčič izpostavi, da bi v tem kontekstu "Rusiji ustrezala drugačna politična konfiguracija tudi v Sloveniji, takšna, ki bi se priključila srednjeevropskemu 'mehkejšemu' bloku". "Zato ni presenetljivo, da se v političnem prostoru pojavljajo nove stranke, ki odkrito izražajo protievropska in proruska stališča, ob tem pa je mogoče zaznati tudi posamezne politike, naklonjene Rusiji, razpršene po celotnem strankarskem spektru," pove.

V odmevnih primerih ruskega vmešavanja v evropske volitve so zlonamerni akterji prodrli v računalniške sisteme volilnih kampanj in medijem posredovali ukradene dokumente z namenom škodovanja določenim kandidatom. Rusija je še zlasti dobra pri informacijskem vojskovanju, ki je v času družbenih omrežij še veliko bolj nevarno. Rusi predvsem sejejo nezadovoljstvo v zahodnih državah, da bi volivci izgubili zaupanje v voditelje.

"Ko gre za dezinformacije, Rusija deluje večinoma prek družbenih omrežij in spletnih medijev, mogoče so tudi povezave s posamezniki, ki vstopajo v javni prostor, denimo politiki, novinarji, predstavniki civilne družbe ali državljani avtorji pisem bralcev," politolog Lovec našteva ruske taktike.

Te lahko vključujejo tudi razširjanje lažnih posnetkov, navedb in namerno pristranskost pravih ali lažnih profilov ter ustvarjanje lažne javnosti z všečkanjem. Lovec navede znan primer, ki je specifično ciljal na slovensko javnost v občutljivem kontekstu: razširjanje informacije, da je ob poplavah v Sloveniji Rusija slovenski vladi ponudila pomoč. "Dejansko nam je pomagala Ukrajina, da o pomoči EU ne govorimo," pove.

"Obstajajo nekatere skupine, ki ne marajo Slovenije. Razlog za to je geopolitični kontekst, saj slovenski ekosistem podpirajo NATO in EU. Obstajajo aktivne grožnje državnih akterjev in možne motnje, ki izhajajo iz njih, kot so motnje v storitvah (bančništvo, telekomunikacije), motnje v infrastrukturi (železnice, letališča) in zlasti vohunjenje," pa je na konferenci Bloomberg Adria novembra povedal Philip Varughese iz podjetja Cyfirma Dubai.

Posebno poglavje je največja opozicijska stranka, pravi Verčič. "Navzven je proukrajinska in s tem protiruska, zmerno proevropska, hkrati pa tesno povezana z vladajočo madžarsko stranko. V preteklosti se je vsaj poskušala financirati prek Republike Srbske, od koder vodijo finančne in politične poti naprej v Srbijo in nato v Rusijo. Obenem ima dobre povezave z ameriško republikansko stranko pod vodstvom Trumpa, ki si, podobno kot ruski predsednik Vladimir Putin, prizadeva za 'mehki trebuh' v središču Evrope," doda.

Depositphotos

 

Vmešavanje Izraela? "Lahko le ugibamo"

Glede tujega vmešavanja so zaskrbljeni tudi na zunanjem ministrstvu, kjer pa v neuradnih pogovorih povedo, da jih bolj kot Rusija skrbi Izrael. Spomnimo, aktualna vlada je glede vojne v Gazi zavzela precej propalestinsko držo, priznala Palestino in lani sprejela ukrep proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je odslej v Sloveniji razglašen za nezaželeno osebo.

Politolog Lovec pojasnjuje, da lahko trenutno le ugibamo, ali obstajajo indici, ali gre za preventivo, za politični pristop za mobilizacijo podpornikov ali za vse omenjeno. "Slovenija seveda ni zelo pomembna in tudi multilateralni forumi nimajo bistvenega vpliva, niti na mednarodne odnose niti na javno mnenje – s tega vidika je v bistvu za Izrael še najbolje, da se na slovensko delovanje preprosto ne ozira."

Izrael ima predvsem težave z javnim mnenjem v njegovi ključni zaveznici ZDA, kjer glede na lanske javnomnenjske samo devet odstotkov anketirancev, mlajših od 35 let, odobrava njihova dejanja v Gazi. Lovec pritrjuje: "Izrael ima trenutno težave pri prepričevanju javnosti v pomembnejših zahodnih državah, vse od ZDA do Kanade, Velike Britanije, Francije in Avstralije, kjer politiki ne morejo mimo javnega mnenja."

Izrael pa ima tudi omejene vire. "Seveda lahko govorimo o hipotetičnih primerih, ko bi se vmešavanje splačalo in ubilo več muh na en mah, glede na izkušnje iz drugih držav – denimo v povezavi s problematičnim delovanjem Palestincev v Sloveniji, pri čemer bi za to bila potrebna neka osnova, ki bi neposredno škodila prizadevanjem vlade ter koristila izraelski agendi in proizraelski SDS," pojasnjuje politolog.

Vmešavanje ZDA: Smo sploh dovolj pomembni?

Poleg Moskve se v sfero vmešavanja vključuje tudi Bela hiša Donalda Trumpa. Njegova administracija je odkrito sovražna do EU – in do velikega števila evropskih držav nečlanic bloka. Od objave nove ameriške nacionalne varnostne strategije decembra lani pa ni več nobenega dvoma, da je Trumpova Bela hiša začela ideološko vojno proti EU in namerava neposredno posegati v notranje politične zadeve številnih evropskih držav, ki jih Washington vidi kot svoje interesno območje.

Bloomberg

 

Pri ZDA pa ne gre toliko za sofisticirano, koordinirano ali strateško kampanjo vmešavanja. Ob nastopu Trumpove administracije je vmešavanje v evropske zadeve izkoristil najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je s svojim družbenim omrežjem X na strani desničarske Alternative za Nemčijo (AfD) poskušal vplivati na lanske nemške volitve in očrniti vladajočo Laburistično stranko v Združenem kraljestvu. Podpore AfD ni skrival niti ameriški podpredsednik JD Vance, čigar besede, zahteve in pozive bi prav tako lahko šteli med tuje vmešavanje.

A ti predstavniki ameriške administracije so se (doslej neuspešno) poskušali vmešati v notranje zadeve večjih in močnejših držav stare celine. Bi lahko kaj podobnega videli tudi v Sloveniji? "Vtis je, da je Slovenija pod radarjem ZDA, ker smo enostavno premajhni in premalo pomembni," pove Lovec. Politolog doda, da so primeri iz regije pokazali, da je sicer mogoča nekakšna mehka podpora iz ZDA, za kaj več pa regionalne države niso dovolj pomembne.

"Konec koncev ZDA glede nekaterih zadev normalno sodelujejo tudi z Golobovo vlado – kar jim dajo druge evropske države, jim bo dal tudi Golob –, medtem ko bi bilo za Janšo, ki naskakuje mandatarski položaj, škodljivo, če bi se v trenutnih okoliščinah preveč približal Trumpu," še doda in sklene: "To vidimo tudi v komunikaciji prvaka SDS Janeza Janše glede Grenlandije, kjer vidimo, da išče neko vmesno pot med interesi Evrope in Trumpom."

"Kakovostni preskok"

"Čeprav zunanje, nelegitimno vmešavanje v volilne procese drugih držav poznamo že od nekdaj, je v zadnjih 15 letih prišlo do kakovostnega preskoka. Digitalne tehnologije so namreč omogočile bistveno lažje, hitrejše in cenejše posege, hkrati pa vključevanje veliko širšega nabora akterjev – od držav in obveščevalnih služb prek podjetij do različnih nevladnih in paradržavnih organizacij. Med prvimi dokumentiranimi primeri tovrstnega delovanja so bile kenijske volitve leta 2008, sledile so ukrajinske volitve leta 2014 in ameriške predsedniške volitve leta 2016, poseben in zelo vpliven primer pa je bil tudi britanski referendum o izstopu iz EU," pove profesor Verčič.

Katere so torej ključne točke, na katere moramo biti posebej pozorni? Verčič našteje naslednje: "Najprej gre za aktivno spodbujanje nezaupanja v volilni proces in legitimnost volilnih rezultatov. Sledijo poskusi zniževanja volilne udeležbe in povečevanja volilne abstinence, bodisi z neposrednimi (fizičnimi) pritiski bodisi s posrednimi (psihološkimi) oblikami vplivanja. Nazadnje pa se soočamo z nelegitimnim, pogosto celo nezakonitim manipulativnim poseganjem v procese odločanja, ki temelji na grožnjah, zavajanju in lažeh. Prav zato je ključno, da se teh praks zavedamo, se jim zavestno in aktivno upiramo ter krepimo odpornost demokratične družbe," sklene.