Vrh zveze Nato ali kako zadovoljiti ameriškega predsednika Trumpa

"Čas je, da izpolnimo, kar smo Natu obljubili," je v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria povedal slovenski minister za obrambo Borut Sajovic. Resorni minister je namreč prepričan, da bo Sloveniji uspelo doseči zastavljeni kratkoročni cilj dviga obrambnih izdatkov na dva odstotka, pozneje tri in več. Prav ugibanje o tej številki sproža največ polemik glede dvodnevnega vrha zveze Nato, ki se bo danes začel v nizozemskem Haagu.

Četudi je bližnjevzhodni sod smodnika požel večino pozornosti v zadnjih dneh, bo na današnjem vrhu znanega več o napovedanem dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Nad voditelji evroatlantskih zaveznic prav tako visi Damoklejev meč nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vse od nastopa svojega drugega mandata zahteva, da članice Nata drastično povečajo svoje obrambne proračune, sicer tvegajo izgubo ameriške zaščite.

Bodo voditelji držav članic zavezništva na današnjem vrhu nastopili enotno in se v enem glasu zavzeli za povečanje obrambnih izdatkov? Bo vedno nepredvidljivi Trump poskrbel za kakšno presenečenje?

Dvig izdatkov na pet odstotkov BDP

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je konec maja na novinarski konferenci zveze povedal, da se države članice zavezništva približujejo novemu cilju povečanja obrambnih izdatkov. "Predvidevam, da se bomo v Haagu dogovorili o višjem cilju za obrambne izdatke v vrednosti skupaj petih odstotkov," je dejal.

Države članice po navedbah neimenovanih virov čez vikend oblikovale izjavo o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035, poroča Reuters. Izjavo bodo sicer morali v sredo potrditi še voditelji vseh 32 članic.

Voditelji držav članic, še posebno tisti, ki vodijo države daleč od zahodnih meja Rusije, se soočajo z zapletenimi zunanje- in notranjepolitičnimi izzivi, kako napovedan dvig izdatkov upravičiti svojim volivcev, pri čemer prihaja do nezdružljivih stališč in pomanjkanja soglasja o prihodni usmeritvi pakta.

Bloomberg Mercury

 

Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan izpostavi, da tema o krepitvi obrambnih izdatkov žanje največje pozornosti. "Tu lahko pričakujemo tudi največ nesoglasij. Določene države članice Nata, predvsem te, ki so geografsko bolj oddaljene od Rusije, te ne zaznavajo kot neposredne grožnje in posledično ne želijo dvigovati odstotkov za obrambo," pove.

Do razhajanj že prihaja. Pred nekaj dnevi je španski predsednik vlade Pedro Sanchez v pismu, naslovljenem na sekretarja Rutteja, zapisal, da želi Španija izvzetje iz prihodnjega cilja povečanja obrambnih izdatkov v vrednosti pet odstotkov BDP, je poročal Politico. Španija za obrambo nameni najmanj med vsemi članicami zveze, saj je v letu 2024 za obrambo namenila le 1,28 odstotka BDP. Pred vrhom še ni bilo znano, ali bo Španija izvzeta iz zaveze.

Generalni sekretar Rutte predlaga, da članice spodnjo mejo obrambnih izdatkov postavijo pri 3,5 odstotka BDP, dodaten poldrugi odstotek pa za izdatke, povezane z obrambo oziroma za tako imenovano dvojno (vojaško-civilno) rabo. Za Slovenijo bi takšni izdatki pomenili več kot tri milijarde evrov, a najprej mora izpolniti zavezo o spodnjem pragu, ki je postavljen pri dveh odstotkih. 3,5 odstotka bi bile tako izključno investicije v vojaške izdatke, 1,5 odstotka pa bi države lahko namenile za ceste, mostove, letališča, kibernetsko varnost in pristanišča.

Povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov naj bi države članice Nata dosegle do leta 2032, kar po mnenju številnih analitikov verjetno ne bo dosegljivo. Leta 2023, ko je ruska invazija Ukrajine vstopila v drugo leto, so se voditelji Nata namreč dogovorili, da bodo za nacionalne obrambne proračune porabili vsaj dva odstotka BDP. Doslej je to storilo 23 od 32 držav članic, čeprav so se skupni obrambni izdatki zavezništva leta 2024 medletno povečali za 17,9 odstotka. Slovenija je istega leta za obrambo namenila le 1,28 odstotka BDP.

Tudi brez te zaveze se evropske države pripravljajo na izdatno povečanje investicij v obrambo. Evropska komisija je pred nekaj meseci napovedala načrte za mobilizacijo 150 milijard evrov v obliki posojil za obrambo. V celoti naj bi EU za varnost v prihodnje namenila kar 800 milijard evrov, s čimer bo poskušala ostati relevantna v oboroževalni tekmi. Pri tem je največje presenečenje Nemčija, ki je z nastopom nove vlade sprejela zgodovinsko ustavno spremembo, ki omogoča večjo fiskalno prožnost za obrambne izdatke.

Bloomberg

 

Tehnologije dvojne rabe

Na vrhu v Haagu bo zanimivo spremljati tudi razprave o tako imenovani tehnologiji dvojne rabe. "ZDA imajo nekoliko drugačno politiko oziroma opredelitev dvojne rabe; pri njih je glavni cilj preprečiti, da bi občutljive tehnologije (napredna elektronika, raketni sistemi, krmilni algoritmi, visokozmogljivi računalniki) prišle v roke držav ali entitet, kot so Rusija, Kitajska ali druge države, ki jih imajo za sovražne. V odnosu do slovenskih želja glede dvojne rabe je veliko bolj pomembno stališče Nata, ki pa ima jasno določene kriterije, kaj vse šteje kot obrambni izdatek," pojasnjuje obramboslovka Juvan.

"Pri dvojni rabi je pogled ZDA precej ozek, čeprav so svoj čas razvoj lastne avtocestne mreže financirali prek obrambnih izdatkov in obrambne izdatke opredeljujejo, kot so trenutno opredeljeni v Natu. Opredelitev bo na koncu politični kompromis," izpostavi obramboslovec Klemen Grošelj in oceni, da bo na koncu veljala formula 3,5 odstotka BDP za obrambo (vojaška oprema in oborožitev) in 1,5 odstotka BDP za mehkejše oblike.

Grošelj pove: "ZDA so bile v preteklosti glede dvojne rabe zelo naklonjene vlaganjem v raziskave in razvoj (R&R), tako da pričakujem, da bo v tem segmentu kompromis lažje doseči. Bo pa to izziv za Slovenijo, saj so izkušnje naše mreže R&R na področju obrambnih projektov in sodelovanja pri tovrstnih projektih precej omejene."

Zveza Nato meni, da je ena izmed najučinkovitejših metod, kako sredstva za obrambo karseda hitro in učinkovito 'pretopiti' v prednost na bojišču, integracijo civilnih zagonskih podjetij, ki so propulzivna, agilna in inovativna, v obrambno okolje, kar od leta 2022 počne s pospeševalnikom inovacij Diana (Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic).

"Vsi vedo, da so izdatki narasli, prejemamo veliko klicev," je pred dvema tednoma na prvem srečanju zagonskih podjetij z inovacijami za dvojno rabo povzela Ajda Voldan z Ministrstva za obrambo (MORS) in članica odbora direktorjev Nato Diana. Večina klicateljev, ki je dejavnih na področju razvoja produktov in storitev za civilno rabo, je z domače zagonske scene, vendar je ob geopolitični destabilizaciji in posledičnem povečanju izdatkov za obrambo začutila priložnost tudi z apliciranjem rešitev na obrambnem področju, kot je pojasnila. Z drugimi besedami gre za produkte za vse bolj aktualno dvojno rabo in prav za spodbujanje njihovega razvoja ter pomoč podjetjem pri njihovi aplikaciji za obrambne potrebe je bil ustvarjen program Diana.

"Dvojna raba vključuje tudi posodobitev šestih transportnih helikopterjev cougar, naročena pa so tudi druga nova plovila, ki lahko služijo tako vojaški kot civilni rabi. Tu sta še kibernetska varnost in oblikovanje centra za kibernetsko varnost, ki bo skrbel za obrambo 13 kritičnih stebrov od energetske do finančne oziroma bančne infrastrukture. V tem trenutku je v teku izbira gradbenega izvajalca za njegovo izgradnjo, kar pomeni, da imamo gradbeno dovoljenje, projekt pa bo dokončan do leta 2027," je pred dvema tednoma povedal minister Sajovic in dodal: "Širimo tudi bolnico Petra Držaja v Ljubljani, hkrati pa se v tem oziru ukvarjamo še s šestimi lokacijami po državi."

Trumpov faktor

Poleg prikazovanja enotnosti med članicami in s tem povezanega dviga obrambnih izdatkov bo na današnjem vrhu pomembno še eno vprašanje: Kako zadovoljiti ameriškega predsednika Trumpa?

Predsednik Trump je v petek dejal, da ZDA ne bi smele biti zavezane upoštevanju istih standardov za obrambne izdatke kot preostale članice Nata. Predsednikove izjave imajo potencial ogroziti zavezo o povečanju obrambnih izdatkov, še preden se bo vrh začel.

Bloomberg

 

"Nihče ne želi reči ne Trumpu," je za časnik New York Times dejal Mujtaba Rahman z možganskega trusta Eurasia Group. Trumpova administracija namreč vztraja, da morajo zavezniki ZDA porabiti vsaj pet odstotkov, da se ZDA lahko osredotočijo na varnostne prioritete drugje, predvsem v indopacifiški regiji in na lastnih mejah. Washington se v zadnjih dneh posveča tudi Bližnjemu vzhodu, kjer so ameriške sile v nedeljo uničile tri jedrske objekte v Iranu.

"Tudi z drugo ameriško administracijo je bilo jasno, da mora Evropa več vlagati v obrambo. To je sicer delno tudi posledica Trumpa, saj se z njim to dogaja nekoliko hitreje. 5-odstotno povečanje je prav tako del njegovega načrta, da svojim volivcem oznani veliko novico, da so sklenili dogovor, vendar če pogledamo podrobneje, gre bolj za 3,5-odstotno povečanje vlaganj v obrambo. To ni Trumpov načrt, temveč evropski obrambni načrt," je za Politicov podkast povedala raziskovalka na Inštitutu za mednarodne in evropske študije v Gentu Michelle Haas.

"Predsednik Trump je že v svojem prvem mandatu eksplicitno poudaril, da ZDA financirajo varnost Evrope in da bo to zaključil. O številki 3,5 odstotka se zdaj govori zato, ker toliko za obrambo namenjajo ZDA. V absolutni vrednosti izdatki Evrope oziroma vseh neameriških članic zavezništva skupaj znašajo približno polovico obrambnih izdatkov ZDA. Z dvigom na tri oziroma 3,5 odstotka se ta absolutna vrednost poveča na približno podoben znesek, kot za obrambo namenjajo ZDA," je povedal nekdanji slovenski veleposlanik pri zvezi Nato in strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač.

Obramboslovec Grošelj izpostavi večplastnost vrha skozi ameriški objektiv: "Pomembna tema vrha bodo tudi ameriška vojaška prisotnost v Evropi in varnostne garancije – predvsem možnost zmanjševanja števila ameriških vojaških sil in kje bi do teh zmanjšanj prišlo, razmeščanje ameriških raket srednjega dosega v Evropi, vprašanje ameriške podpore Ukrajini ter kako končati vojno v Ukrajini in pod kakšnimi pogoji pa tudi splošni odnos Nata do Rusije. Glede tega so pogledi Trumpa in evropskih zaveznikov zelo različni. Za ZDA bo pomembno vprašanje tudi povečevanje prodaje orožja in vojaške opreme zaveznicam, kjer ZDA gotovo ni v interesu krepitev evropske obrambne industrije," pove.

Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na vrh?

Odkar je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino, je bilo voditeljem držav članic Nata relativno lahko doseči soglasje o obsodbi Rusije in podpori Ukrajini. To se je s Trumpovo vrnitvijo nekoliko spremenilo. Članice zavezništva imajo različna mnenja glede tega, kako končati vojno v Ukrajini in pod kakšnimi pogoji. "Glede tega so pogledi Trumpa in evropskih zaveznikov zelo različni," izpostavi Grošelj.

Bloomberg

 

Obrambni ministri evropskih držav so na zasedanju v Bruslju na začetku junija razpravljali o tem, ali se pomoč Ukrajini lahko šteje med obrambne izdatke. Kot poroča New York Times, je šele pred kratkim postalo jasno, da lahko države vključijo majhen delež vojaških prispevkov za vojno v Ukrajini v svoje obrambne izdatke, vendar so pravila za to, kaj se šteje mednje, zapletena in o tem se odloča v sedežu Nata za vsak primer posebej.

Ukrajina prosi partnerske države, naj 0,25 odstotka svojega BDP namenijo za povečanje obrambne proizvodnje Kijeva, je 20. junija na novinarski konferenci povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča Kyiv Independent.

"Največja razhajanja na vrhu bodo zadevala prihodnost Ukrajine in vlogo ZDA pri tem. Evropske zaveznice, še zlasti članice EU, se zavedajo, da v tem trenutku ne morejo nadomestiti ameriške vojaške pomoči Ukrajini. Gotovo pa bodo debate tekle tudi o zavezanosti ZDA evropski varnosti in predvsem, ali bo to zavezo Trump pogojeval s trgovinskimi odnosi," sklene Grošelj.

"Na eni strani so države, kot so Litva in druge baltske države, ki še vedno močno lobirajo za članstvo Ukrajine v Natu, čeprav vedo, da to trenutno ni mogoče. Na drugi strani so države, kot sta Madžarska in Slovaška, ki ne le nasprotujejo vstopu Ukrajine v Nato, ampak tudi nasprotujejo temu, da Nato igra pomembno vlogo pri usklajevanju vojaške pomoči. Preostale države pa so nekje vmes," je o ukrajinskem vprašanju na vrhu zveze Nato povedala Sara Moller, profesorica in direktorica za mednarodne zadeve na Univerzi Georgetown.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar