Evropski zavezniki Nata se osredotočajo na to, da bi ta teden brez težav preživeli vrh. Toda četudi je predsednik Donald Trump zadovoljen z novimi obljubami o povečanju izdatkov, narašča zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v regiji.
Šele po vrhu v Haagu 24. in 25. junija, na katerem se bodo članice severnoatlantskega zavezništva zavezale, da bodo za obrambo porabile pet odstotkov BDP, bodo ZDA predstavile svoj vojaški pregled, ki bo podrobno opisal obseg verjetno znatnih zmanjšanj v Evropi.
Glede na to, da je v Evropi okoli 80.000 ameriških vojakov, so vlade v regiji upoštevale vsaj preobrat vojaškega povečanja pod nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom za okoli 20.000 vojakov.
Vložki so se čez noč znatno povečali, potem ko so ZDA napadle jedrske objekte v Iranu, s tveganjem, da bo Trump, ki je bil glasen kritik vojaškega vmešavanja ZDA v tujini, vpleten v spiralo konflikta na Bližnjem vzhodu. Njegov preobrat v zunanji politiki bo tema, ki se je bo na srečanju težko izogniti, zlasti ob prisotnosti Turčije, zaveznice Nata in ključne partnerice v regiji.
Evropejci niso bili seznanjeni z načrti Trumpove administracije. Vendar se uradniki v regiji pripravljajo na potencialno veliko večji umik, ki bi lahko predstavljal nevarno varnostno tveganje, so povedali uradniki, seznanjeni z razpravami, ki pa niso želeli biti imenovani, saj pred pregledom potekajo zaprti pogovori.
Do začetka junija ni noben uradnik iz ZDA prišel v Nato, da bi govoril o pregledu razporeditve ameriških sil, kar je med zavezniki vzbudilo zaskrbljenost, da bi se to lahko zgodilo v zelo kratkem času, je povedala oseba, seznanjena z zadevo.
Ni jasno, ali so evropske države začele načrtovati zapolnitev morebitnih vrzeli, ki bi jih pustile ameriške sile. Umik zgoraj navedenih 20.000 vojakov bi lahko imel še večji vpliv, če bi drugi zavezniki Nata sledili zgledu ZDA in umaknili svoje sile z vzhoda. Skrb, da bi še večje zmanjšanje vplivalo na ameriške baze v Nemčiji in Italiji, je, da bi to lahko spodbudilo Rusijo, da preizkusi 5. člen Nata o kolektivni obrambi s hibridnimi napadi po vsej zvezi, je povedala oseba, ki je seznanjena z zadevo.
Od vrnitve v Belo hišo so Trump in njegovi zavezniki evropske prestolnice opozarjali, da morajo – kljub naraščajoči grožnji Rusije – prevzeti odgovornost za svojo varnost, saj ZDA svoj vojaški in diplomatski fokus usmerjajo v indopacifiško regijo.
Nato je na vprašanja agencije Bloomberg odgovoril, da ne bo odgovarjal na vprašanja, ampak se sklicuje na izjavo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja iz začetka junija. Na vprašanje o umiku ZDA iz Evrope je odgovoril, da je normalno, da se usmerjajo v Azijo.
"To me ne skrbi, vendar sem popolnoma prepričan, da bomo to storili postopoma," je takrat dejal Rutte. "Zaradi tega v Evropi ne bo prišlo do vrzeli v zmogljivostih."
Omar Marques/Getty Images
Bela hiša je vprašanja posredovala Pentagonu. "ZDA nenehno ocenjujejo razporeditev sil, da bi zagotovile skladnost z ameriškimi strateškimi interesi," je odgovoril predstavnik ministrstva za obrambo.
Geopolitična sprememba bo verjetno imela ogromne posledice za 32-člansko zavezništvo, ki se sooča z največjim izzivom odkar je postalo opora proti sovjetski moči v desetletjih po drugi svetovni vojni. Evropske vojske, ki so dolgo časa zanašale na ameriško trdo moč, bodo morale zapolniti vrzel, ko se bo Washington umaknil.
Če se zmanjšanje vojaških sil osredotoči na učinkovitost, bo to za Evropejce veliko manj problematično kot zmanjšanje kritičnih sredstev in osebja, ki jih Evropa ne more takoj nadomestiti, meni eden od evropskih diplomatov. Narava umika bo pomembnejša od števila vojakov, je dejal.
Dramatična napoved umika bo verjetno sprožila takojšnjo reakcijo vzhodnih držav članic, ki so bližje Rusiji, in takoj zaprosile za razporeditev sil zahodnoevropskih zaveznikov.
Celovita revizija ameriške vojske, ki se po mnenju ministra za obrambo Peta Hegsetha mora osredotočiti na grožnje, s katerimi se soočajo ZDA, naj bi odražala spremembo v globalni dinamiki moči in prinesla potencialno obsežno prerazporeditev orožja in vojakov.
Vendar so evropski diplomati ogorčeni nad časom revizije, ki poteka šele potem, ko je Nato potrdil svoje najambicioznejše nove cilje na področju orožja od konca hladne vojne – države članice pa so se strinjale, da bodo krile stroške.
Umik, ki je bolj dramatičen od pričakovanega, bo pomenil, da bodo po tem, ko so pristali na Trumpovo povečanje obrambnih izdatkov, še vedno lahko ostali z velikim bremenom, da se odzovejo na hitro rastočo rusko vojsko.
"Bilo bi neodgovorno, če ne bi pregledali razporeditve sil povsod, vendar bi bila napačna načrtovalna domneva, da Amerika zapušča Evropo," je februarja v Stuttgartu dejal Hegseth. "Ne, Amerika je pametna, opazuje, načrtuje, določa prioritete in projicira moč, da odvrača konflikte."
Michael Kappeler/dpa/AP Photo
Po tem, ko je Trumpova administracija zavrnila zagotovitev varnostnih jamstev Ukrajini, bi umik večjega števila ameriških vojakov lahko spodbudil ruskega predsednika Vladimirja Putina, menijo ljudje, ki so seznanjeni z zadevo.
"Vprašanje je, ko se poveča pritisk za večjo osredotočenost na indopacifiško regijo, katere zmogljivosti morajo razmisliti o premiku," je dejal Matthew Savill, direktor za vojaške znanosti v RUSI, raziskovalnem centru za obrambo. "Nimam vtisa, da so se že odločili, kaj to konkretno pomeni za raven vojaških sil."
Nemčija, najbogatejša in najbolj naseljena država Evrope, se pripravlja, da bo prevzela največji delež prerazporeditve. Minister za obrambo Boris Pistorius prevzema vodilno vlogo pri izgradnji vojske, potem ko je država odpravila ustavne omejitve dolga na področju varnosti. Berlin bo opravil "težko delo", je dejal.
Pistorius je nedavno predstavil novo brigado bojnih tankov v Litvi in dejal, da se država zavezuje, da bo povečala svoje oborožene sile za kar 60.000 vojakov. Vojska ima trenutno okoli 182.000 aktivnih vojakov.
Evropske vlade pritiskajo na Washington, naj jasno sporoči svoje načrte in razporedi morebitno zmanjšanje števila vojakov, da jim bo dal čas za okrepitev lastnih sil.
"Obstajajo nekatere zmogljivosti, kot so natančni udari, kjer mi Evropejci potrebujemo nekaj časa, da nadoknadimo zaostanek," je dejal Stefan Schulz, visoki uradnik nemškega ministrstva za obrambo. Pozval je, naj se vsako zmanjšanje ameriških sil izvede na urejen način, "tako da bo ta proces zmanjševanja ameriških sil sovpadal z okrepitvijo evropskih zmogljivosti".
Idealni scenarij bi bil urejen prehod znotraj Nata k močnejši Evropi, ki bi trajal približno desetletje, je dejala Camille Grand, ugledna strokovnjakinja za politiko v Evropskem svetu za zunanje odnose in nekdanja pomočnica generalnega sekretarja Nata.
Bolj pesimističen scenarij bi vključeval ameriško administracijo, ki bi iz frustracije nad evropskim napredkom drastično zmanjšala prisotnost vojakov. Grand je dejal, da bi bil "verjeten" scenarij zmanjšanje števila ameriških vojakov na približno 65.000, kar bi ustrezalo najnižji vrednosti pred rusko priključitvijo Krimskega polotoka leta 2014 – ravni, ki bi jo Nato lahko obvladal.
"Če pa gremo pod to raven, vstopamo v neznane vode, v drug svet," je dejal Grand.
— S pomočjo Courtney McBride in Milde Seputyte
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...