Cena Trumpovega bombardiranja: spirala nasilja, višja inflacija ...

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se Združene države Amerike (ZDA) pridružijo izraelskemu bombardiranju Irana, povzročila je razburjenje po vsem svetu - od ocen laikov na družbenih omrežjih, da se je "začela tretja svetovna vojna", do komentarjev zunanjepolitičnih novinarjev in strokovnjakov, da svet se hitro približuje katastrofi in da tisto, kar se dogaja na geopolitičnem področju, "na operativni ravni predstavlja kaos". Več kot to - kaos je postal strategija svetovnih sil.

V svetu, ki po oceni avstrijske strokovnjakinje za geostrategijo Veline Tchakarove ne deluje več na podlagi tradicionalnih načel realpolitike in geopolitike, leto 2025 označuje novo prelomnico. Svet se nahaja "v neznanih vodah", zaradi česar vsi poskušajo oceniti, kdo in kakšno ceno bo plačal zaradi Trumpovega napada na Iran, ki poleg javno razglašenega cilja uničiti iranski program jedrskega orožja, ki ga Teheran zanika, očitno vključuje tudi možno rušenje režima v Teheranu.

Ameriško bombardiranje Irana se zdi, da najbolj skrbi evropske komentatorje, čeprav so tudi taki, ki pozdravljajo  Trumpovo vojaško intervencijo, kot je komentator portugalskega tednika Visão Luis Delgado. Po njegovem mnenju se je Iran moral naučiti to lekcijo, saj je 'desetletja nekaznovano spodbujal, financiral in oskrboval teroristične skupine'."

"Sankcije so se izkazale smešno neučinkovite v skoraj vseh primerih (samo poglejte Rusijo). Zdaj je prišel čas, da se lotimo bistva: zaustavimo enega ključnih dobaviteljev vojaške opreme različnim skupinam v regiji in predvsem prisilimo Iran, da opusti svoje jedrske ambicije," meni Delgado, ki dodaja, da nič od tega ni spodbudno ali pomirjujoče, vendar druge izbire ni bilo.

Nenaučena lekcija iz Iraka

Po drugi strani uredništvo nizozemskega liberalnega dnevnika NRC Handelsblad v uvodnem članku opozarja, da "ne glede na to, kako obsojanja vreden je lahko režim, ne glede na to, kako grozeče lahko deluje druga država, potrebujete pravni dokaz, preden jo napadete". Kot poudarjajo, je to ena od lekcij iz ameriškega napada na Irak leta 2003.

"Ker Trump zavrača mednarodno pravo v Iranu, je še toliko pomembnejše, da Evropska unija (EU) ostane neomajna. Edina rešitev je diplomatska pot in spoštovanje človekovih pravic ter mednarodnih sporazumov. EU je že nesrečno zatajila v zvezi z Gazo. Če zdaj stori isto z Iranom, bo učinkovito pomagala odpreti vrata svetu, v katerem velja samo zakon džungle," meni NRC Handelsblad.

Bloomberg

Na politično rešitev na Bližnjem vzhodu poziva tudi komentator švicarskega dnevnika Neue Zuercher Zeitung Eric Gujer, ki meni, da bodo ajatolahi imeli svobodo voditi propagandno vojno proti "velikemu Satanu", medtem ko bodo lahko varni, da "ameriško letalstvo ne bo moglo bombardirati svoje poti do spremembe režima".

"Samo kopenski vojaki lahko rušijo državno vodstvo. Medtem so se ZDA iz Iraka naučile, da lahko dobijo vsako bitko, vendar na koncu vseeno izgubijo. Amerika je v podobnem položaju kot Izrael. Brez političnih rešitev vojaška moč malo doseže. Bodisi v Iranu ali Gazi, v labirintu Bližnjega vzhoda nasilje samo rojeva še več nasilja," poudarja Gujer.

Strah pred širjenjem nasilja

Prav zaradi širjenja spirale nasilja izraža zaskrbljenost tudi komentator belgijskega dnevnika La Libre Belgique Philippe Paquet, ki poudarja, da se bodo morda ZDA omejile na opravljanje dela, za katerega Izrael nima sredstev, posebej na uničevanje najbolje zaščitenih jedrskih lokacij s svojimi "bombami za prebijanje bunkerjev". Vseeno Paquet poudarja, da je nevarnost zapletanja in ugrezanja v dolgotrajni spopad zelo resna.

"To pa bi lahko imelo tudi druge negotove in nevarne posledice. Obstaja razlog za strah, da bo Iran vrnil z orožjem, ki ga ima na voljo - to pomeni terorizem, ki bo verjetno šel na škodo nedolžnih žrtev po vsem svetu," meni belgijski komentator.

Do nedavno je Trump obljubljal arabskemu svetu prosperiteto in mir, zdaj pa spodbuja negotovost v regiji, opazuje komentator italijanskega dnevnika La Stampa. Stefano Stefanini poudarja, da Trump nenadoma zastopa izraelsko tezo: najprej rešite iransko vprašanje, in ko bo Iran kaznovan in zmanjšan na velikost, ki ne predstavlja grožnje, se lahko vrnete k temi regionalnega sodelovanja.

"Arabske države v Zalivu so Trumpa sprejele z odprtimi rokami in denarnicami. Zdaj ocenjujejo svojo solidarnost z Iranom, skrbijo za vpliv nad plovbo, nafto in plin ter upajo, da bo Trumpova enačba 'mir skozi moč' hitro delovala. Niso (Arabci) hoteli Irana z jedrskim orožjem, vendar vedo, da niti ZDA niti Izrael nimajo načrta za to, kar sledi," poudarja Stefanini.

Bloomberg

Kot navaja Andrea Rizzi, komentator španskega lista El País, je majhna verjetnost, da se bo uresničilo Trumpovo upanje, da se bo iranski režim, oslabljen z jasno demonstracijo vojaške inferiornosti - že očitno v spopadih z Izraelom leta 2024 - odločil za brezpogojno predajo, ki jo zahteva Bela hiša. Večja je verjetnost, da bo Iran iskal maščevanje, dodaja Rizzi, pri čemer v naštevanju možnih načinov iranskega maščevanja navaja tudi možnost, da Iran napade ladje v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini, skozi katero poteka okoli 20 odstotkov svetovne nafte in plina.

Medtem je iranski parlament že izglasoval, da se Hormuška ožina blokira, vendar za končno odločitev o tem nima pristojnosti, temveč je vsa moč v rokah vrhovnega voditelja ajatolaha Alija Hamenejija. Če bi bila ta ožina blokirana, bi to lahko drastično dvignilo cene blaga in storitev po vsem svetu, posebej pa bi bila prizadeta velika gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Japonska, ki so vodilni uvozniki nafte, ki se prevaža skozi to morsko ožino.

"To bi imelo močne posledice na svetovnih trgih nafte in plina. Vredno se je spomniti globokih posledic inflacijske spirale, povezane z vojno v Ukrajini. Ta inflacija je v veliki meri pomagala Trumpu zmagati na volitvah. Cene hrane in energije so bile temelj političnega in geopolitičnega potresa," poudarja Rizzi in dodaja, da Trump vseeno upa, da ne bo prišlo do spirale novega nasilja. "Vendar je možnost nenadzorovane spirale (nasilja) dovolj resna, da so se vsi prejšnji predsedniki pred Trumpom izogibali akciji, ki jo je newyorški magnat sprožil. Tveganje, ki ga je prevzel, je ogromno."

Trumpovo tveganje na notranjem področju

Trump se je znašel v položaju, kjer je sam zavrnil svojo zunanjepolitično ter notranjepolitično vizijo. Pred mesecem dni se je predstavil kot državnik, ki prekinja "ero ameriških vojn in projektov ustvarjanja držav v Afganistanu in Iraku", ki so jih vodili ameriški neokonservativci, ter da s tem, ko se je neposredno obrnil k pogajanjem z iranskim vodstvom okoli spornega jedrskega programa, želi pokazati "novo pot v očitno več upanja in boljšo prihodnost".

Zdaj, ko je Izrael v ciljanih bombardiranjih ubil vse iranske pogajalce, s katerimi je pogajal Trumpov poslanec Steve Wittkoff, bombardiranju Irana pa se je pridružila tudi ameriška vojska, je Trump v položaju, da so njegove poteze v neposrednem nasprotju z njegovim glavnim ideologom in mediji, ki ga podpirajo.

Nekdanji Trumpov svetovalec in posebni ideolog njegovega gibanja MAGA Steve Bannon vztraja pri tem, da mora Amerika prenehati "krvaveti za globalne vojne" v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Pred nekaj dnevi je v podkastu Tuckerja Carlsona rekel, da bi "vojna z Iranom razbila koalicijo (ameriških delavcev, kmetov in navadnih Američanov) in uničila Trumpovo agendo",  ter da kljub temu da je, kot pravi, branil Izrael leta, opozarja, da bi Trumpa "te nepremišljene odločitve" lahko "uničile".

Bloomberg

Medtem ko Bannon vztraja, da se vojna proti Iranu dogaja po "istem vzorcu kot Irak", Trump se je znašel v položaju, da celo vprašanja novinarjev medijskih hiš, ki so mu naklonjene, izgledajo kot neusmiljena vprašanja. Ko je reporter Fox Newsa soočil Trumpa z informacijo, da ameriški obveščevalci nimajo dokazov, da Iran gradi jedrsko orožje, je Trump lakonično odgovoril, da se motijo, z vprašanjem "Kdo je to rekel?". Na odgovor, da gre za direktorico Nacionalne obveščevalne agencije Tulsi Gabbard, je z lahkoto rekel, da se moti.

Na pripombo, da je nasprotoval vojni v Iraku zaradi slabih obveščevalnih podatkov, Trump vzdržuje, da je že takrat vedel, da Irak ni imel orožja za množično uničevanje, toda Iran je drugačen, da je "blizu jedrske bombe", ter da "ne smemo dovoliti, da se to zgodi".

Takšen preobrat v Trumpovi zunanji politiki bi po ocenah lahko vplival ne samo na podporo, ki jo uživa v gibanju MAGA, temveč tudi na morebitni neuspeh republikancev na volitvah na polovici predsedniškega mandata, ko se voli vseh 425 članov Predstavniškega doma Kongresa ZDA, tretjina skupnega števila članov Senata, pa tudi 35 od skupno 50 guvernerjev ameriških zveznih držav.

V svojem inavguracijskem govoru januarja je Trump obljubil, da bo izgnal zagovornike vojn iz Bele hiše in vrnil svetovni mir, spominja komentatorka švedskega dnevnika Sydsvenskan Heidi Avellan, poudarjajoč pri tem, da so odločitev o intervenciji v tej vojni ostro kritizirali vplivni posamezniki v njegovih vrstah, kot sta Bannon in Carlson, verjetno pa tudi mnogi njegovi oboževalci.

"Trump je hotel prinesti mir na Bližnji vzhod, namesto tega pa napetosti rastejo in pričakujejo se povračilni udarci, tako s strani Irana kot njegovih posrednikov v regiji," poudarja Avellan.

Kitajska zaskrbljena, vendar 'praznuje'

Kitajska je javno "globoko zaskrbljena" zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu, vendar po oceni Alana Kohlerja zasebno verjetno praznuje. Ta kolumnist avstralskega ABC Newsa navaja, da Amerika ponovno gre v vojno, Kitajska pa bo "zmagovalka, kot je bil to primer pred dvema desetletjema", ko je med vzponom Kitajske kot industrijske sile bila Amerika nenehno ovirana in oslabljena z vojnami in nemiri.

 

"Začelo se je z 'vojno proti terorizmu' po 11. septembru, nato Afganistan, Irak 2003, Jemen od 2002, Libija 2007, Sirija od 2014, sporne ameriška volitve in nemiri 6. januarja 2021, Ukrajina, nato Gaza v zadnjih dveh letih, dve trgovinski vojni Donalda Trumpa, zdaj pa - Iran. Trump je razumel težavo in v kampanji govoril 'ne več vojn', vendar ni bil sposoben upreti se pritisku ameriškega vojaškega establišmenta in Izraela," je poudaril Kohler, dodajajoč, da je medtem "Kitajska tiho sklepala prijateljstva, gradila svojo vojaško moč kot del frenetične industrijske politike in je ni uporabljala (čeprav je izvajala vohunjenje industrijskih razsežnosti, da bi dobila tehnologijo)".

Vrhovi iz prejšnjega tedna so po mnenju tega avstralskega novinarja nazoren primer razlike med dvema svetovnima velesilama. Kot izpostavlja, je Trump zapustil vrh G7 v Kananaskisu v Kanadi ob grožnjah ostalim članicam in zavrnitvi podpisa skupnega sporočila, kitajski predsednik Xi Jinping pa je bil v Astani v Kazahstanu na vrhu Kitajske in Srednje Azije, kjer je bil podpisan Sporazum o trajnem dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju.

Kohler meni, da so se do 20. stoletja vojne vodile zaradi plena in sužnjev, danes pa so "zasnovane, da utrdijo, ali napihnejo nacionalne voditelje, običajno avtokrate ali potencialne avtokrate, in ne počnejo nič drugega, kot da oslabijo in odvrnejo pozornost vsem, ki so vključeni". Po Kohlerjevi analizi se je Kitajska naučila lekcije od Amerike. Zato je po njegovem mnenju malo verjetno, da bi Kitajska opustila svojo politiko "dobrega sosedstva" in izvedla invazijo na Tajvan, prav tako ne bi blokirala tega otoka, saj kitajsko vodstvo ne želi uničiti tajvanskega gospodarstva preden ga pridobi pod svoj nadzor.

"Videli so (Kitajci), kaj je ameriška agresija naredila sami sebi v zadnjih 24 letih," sklepa Kohler.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar