Se bo Iran odločil izdelati jedrsko orožje?

20. januarja se je v Belo hišo vrnil novi stari predsednik Donald Trump, ki je v izjemno hitrem času želel skleniti nov jedrski sporazum z Iranom. Od prvega sporazuma, sklenjenega v času administracije Baracka Obame, je predsednik leta 2018 enostransko odstopil in ga označil za najslabši dogovor v zgodovini in katastrofo.

Teheran in Washington sta aprila začela nova pogajanja, pri katerih je posredoval Oman. V prvih tednih se je celo zdelo, da je mogoč napredek, a so pogajanja proti koncu predsednikovega 60-dnevnega roka za dosego novega sporazuma zašla v slepo ulico. ZDA so namreč zahtevale, da se Iran v celoti odpove programu obogatitve urana, kar je Teheran zavrnil. Iran je namreč želel proizvodnjo jedrskega goriva in program za civilno rabo.

Zastoj v pogajanjih je opogumil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, čigar država je v petek, 13. junija, začela napade na iranske jedrske objekte, ki jih Izrael razume kot grožnjo lastnemu obstoju. Nato so ZDA v nedeljo s strateškimi bombniki napadle tri jedrske objekte v Iranu. Bi lahko ti napadi Iran opogumili, da končno prečka jedrski rubikon? Kakšno bi bil razmerje moči v regiji, če Iran razvije lastno jedrsko orožje?

Bloomberg

 

Za zdaj lahko le ugibamo

Iran je jedrski program začel razvijati že v času šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je z ZDA in Evropo začel vrsto ambicioznih jedrskih projektov. Ta je bil odstavljen v islamski revoluciji leta 1979, kar je program začasno ustavilo, a so ga ajatole vnovič oživile konec osemdesetih. Islamska republika je ves čas ponavljala, da je njihov jedrski program namenjen izključno civilni rabi.

Iran je podpisnik Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), s katerim so se velike jedrske države (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska) zavezale, da bodo manjšim državam dostavljale jedrsko gorivo, te pa se bodo v zameno odpovedale izdelavi jedrskega orožja. NPT je bil podpisan leta 1968, veljati pa je začel leta 1970.

Nekaj dni po napadu je iranski parlament napovedal pripravo zakon za izstop iz NPT, dan pred izraelskim napadom pa je Mednarodna agencija za jedrsko energijo sprejela resolucijo, v kateri je Iran prvič po skoraj 20 letih uradno razglasila za kršitelja obveznosti glede neširjenja orožja. 

Teheran je po napadih opozoril, da bo v odgovor morda izstopil iz NPT – temeljnega sporazuma o nadzoru nad orožjem, ki že pol stoletja omejuje širjenje jedrskega orožja. To bi pomenilo konec nadzora IAEA. Glede na to, da je večina držav, ki imajo jedrsko orožje, svoje programe razvila tajno, bi prehod iranskega programa odprl povsem novo poglavje negotovosti.

"Težko je špekulirati, ali Iran že ima 90-odstotno obogaten uran, ki je primeren za jedrsko orožje," pojasnjuje obramboslovec Klemen Grošelj. "Ali bo Iran dejansko izdelal bombo, je zgolj ugibanje," pa poudarja predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan, in opozarja, da bo to odvisno tudi od škode, ki jo je iranski jedrski program utrpel ob nedavnih napadih Izraela, oziroma od škode, ki jo bo še utrpel.

"Že nekaj spremljamo, da Iran bogati uran do stopnje, ki lahko vzbuja skrb – ne samo v ZDA in Izraelu," pojasnjuje dekan Fakultete za družbene vede in obramboslovec Iztok Prezelj. Po njegovem mnenju je verjetnost, da Iran proizvede jedrsko orožje, večja, kot da ga ne, ne glede na trditve Irana samega. Dodaja, da natančnega vpogleda v stanje nimamo, saj se lahko zanašamo le na medijske zapise, kaj so sporočili obveščevalne službe in politiki določenih držav.

Strokovnjak za obrambno ekonomiko in predavatelj na FDV Erik Kopač je še pred napadom povedal, da ima Iran 400 kilogramov 60-odstotno obogatenega urana. "Če bi se ta obogatil na 90 odstotkov, bi to zadostovalo za 10 jedrskih bomb," ocenjuje, a hkrati pravi, da dvig odstotka obogatenega urana ni tehnološko preprost postopek. Ker je bil ta material po mnenju opazovalcev v objektu v Fordovu, ostaja vprašanje, ali so ga Američani v nedeljo uničili.

Bloomberg/Photographer: Staff Sgt. Joshua Hastings/USAF

 

"Mirnodobna uporaba jedrskih zmogljivosti se ne sme omejevati in Iran ima pravico do njihove uporabe, kot trdi tudi iransko vodstvo. Možno je, da bo Iran nadaljeval bogatenje urana do stopnje, ko bo lahko izdelal tudi jedrsko orožje, kar bo upravičeval z zagotavljanjem svoje varnosti, ne nazadnje tudi zaradi sedanjega in mogočih prihodnjih izraelskih napadov," pove obramboslovka Maja Garb.

ZDA so se vključile v konflikt

Izraelski napadi na Iran so v prvi fazi vojne uničili predvsem nadzemne jedrske objekte v Iranu. Tel Aviv namreč ni imel dovolj močnega orožja, da bi lahko prodrl globoko v podzemne prostore, kot je objekt v Fordovu. "Američani so edini, ki lahko s posebnimi bombami in letali uničijo objekt v Fordov," je še pred ameriškimi napadi povedal Kopač.

Ameriški predsednik je po napadu dejal, da so ameriški bombniki napadli tri glavna iranska jedrska prizorišča in v nagovoru po televiziji povedal, da so iranske ključne naprave za bogatenje urana popolnoma uničene, hkrati pa je zagrozil z novimi napadi, če Teheran ne bo kapituliral. Tako so se ZDA neposredno vpletle v konflikt države kljub svojim dolgoletnim obljubam, da se bodo izognili novim vojnam. Trump je namignil na še globlje vpletanje ZDA, ko je zagrozil z veliko hujšimi napadi, če Iran ne sklene miru.

Ta poteza pomeni najresnejšo zunanjepolitično odločitev Trumpovih dveh mandatov doslej in izjemno stopnjevanje v tednu, odkar je Izrael začel zračne napade po Iranu.

Teheran že ima raketno tehnologijo za bojne glave

Kakšni bodo koraki, če se Teheran odloči za izdelavo jedrskega orožja? "Verjetno lahko v prvi fazi pričakujemo podzemni jedrski test kot opozorilo. Teheran že ima raketno tehnologijo za izstrelitev raket srednjega dosega, ki lahko nosijo konvencionalno jedrsko bojno glavo," pojasnjuje Grošelj.

Bloomberg

 

"Če bi Iran imel jedrsko orožje, bi to po vsej verjetnosti z nekim poskusom že pokazal, saj je to največji element odvračanja," meni Kopač in doda, da bi svet, če Iran razvije jedrsko orožje, postal še bolj večpolaren, kar zadeva jedrsko razmerje, regionalno pa veliko bolj nestabilen.

Iran že dolgo vzdržuje jedrski prag in si vsaj uradno ne želi prečkati jedrskega rubikona, pravi Kopač in doda: "Če bo zaradi zunanjih ali notranjih nemirov obstoj iranske politične nomenklature resno ogrožen, obstaja resna možnost, da bo razvil jedrsko orožje, do takrat pa se lahko igra igro mačke z mišmi, saj islamski režim v tem trenutku de facto še ni ogrožen."

Lahko iranska bomba sproži novo jedrsko dirko?

Strokovnjak Grošelj meni, da je nova jedrska dirka neizogibna ne glede na dejanja Irana. "Zaradi povečevanja napetosti v svetu bodo nekatere države, ki bi že danes lahko postale jedrske sile, to tudi zares postale. Nemčija ima za izdelavo jedrskega orožja vse, razen politične volje, potem so tukaj Južna Koreja, Japonska, Iran in Ukrajina. Zanimiva je Savdska Arabija, ki je financirala pakistansko jedrsko bombo pod pogojem, da bo potem ustrezno količino dobila tudi sama, če Iran dobi bombo," pove.

Kopač omeni Savdsko Arabijo kot naslednjo bližnjevzhodno jedrsko silo, če bi Iran razvil orožje. "Riad sicer nima lastne zmogljivosti, vendar ima jedrski sporazum s Pakistanom in veliko denarja," meni. Tudi Nemci že imajo sredstva in zmogljivosti, ni pa politične pripravljenosti, javnost je protijedrsko naravnana in so del ameriškega in francoskega jedrskega dežnika.

"Današnji svet je izjemno nepredvidljiv, vodijo ga politiki, ki sprejemajo neracionalne odločitve, zato ne moremo biti prepričani, da jedrsko orožje ne bo nikoli uporabljeno in da bo vedno prevladal razum," meni poznavalka Juvanova.

"Prednost jedrskega orožja je predvsem v njegovi odvračalni vlogi. Njegov obstoj je v času hladne vojne preprečeval spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo, ker sta se obe strani zavedali, kaj pomeni uporaba; ko je enkrat uporabljeno, ni več vrnitve. Če ostane samo pri grožnjah, bo jedrsko orožje še vedno imelo odvračalno vlogo," pojasnjuje Jelena Juvan. V mednarodnih odnosih namreč obstaja načelo tako imenovanega "jedrskega odvračanja", po katerem možnost povračilnih ukrepov in uničevalna moč jedrskega orožja preprečujeta državam, da bi sprožile jedrski napad.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar