Nemčija želi postati vojaška velesila. Ali ji bo uspelo?

Novopečeni kancler Friedrich Merz je ta teden dosegel koalicijsko pogodbo, ki odpira vrata neomejeni porabi za obrambo. Zdaj ga čaka veliko težja naloga: spremeniti Nemčijo v vojaško velesilo, ki bo dovolj močna, da bo lahko brez podpore ZDA odvrnila Vladimirja Putina.

Sporazum pomeni obsežno in zgodovinsko prenovo nemškega pristopa k obrambi. Vključuje ustanovitev stalnega izvenproračunskega sklada in novega sveta za nacionalno varnost. Vključuje tudi trdno zavezanost obveznostim do Nata, pomembno nadgradnjo nemških kibernetskih in obveščevalnih zmogljivosti ter uvedbo ukrepov za racionalizacijo javnih naročil in prizadevanj za povezovanje z EU. Država se je prvič po letu 1945 zavezala, da bo zgradila vojsko, ki bo sposobna braniti nacionalna in zavezniška ozemlja.

"Nemčija je spet na pravi poti," je po podpisu dejal Merz. "Izpolnili bomo svoje obveznosti na področju obrambe."

Vendar je to morda lažje reči kot storiti.

Nemški obrambni in nacionalnovarnostni aparat je razdrobljen in obremenjen z birokracijo. Pri ključnih projektih modernizacije se pojavljajo zamude, velike strateške napake – vključno s tem, da je vlada odobrila prodajo deleža hamburškega pristaniškega terminala kitajskim vlagateljem – pa so sprožile zaskrbljenost glede sposobnosti države, da se upre prefinjenim geopolitičnim nasprotnikom.

Skepticizem glede ponovnega oboroževanja je globok, zlasti med mlajšimi generacijami, ki niso povezane z vojaško službo.

Koalicija ima na voljo zelo malo časa, da izpolni svoj dolg seznam nalog, kar še poudarja njihovo nujnost. Ker nemški uradniki opozarjajo, da bo Rusija do leta 2029 pripravljena na novo veliko vojno, se Berlin sooča z vse krajšim časom, v katerem lahko strateške ambicije pretvori v dejanske zmogljivosti – in vzpostavi verodostojno odvračanje pred morebitnim ruskim napadom na drugo evropsko državo.

Stave ne bi mogle biti večje. Če Nemčiji ne bo uspelo, tvega, da bo postala šibki člen evropske varnostne arhitekture v času vse večje negotovosti. Bruno Kahl, vodja nemške zunanje obveščevalne službe BND, je opozoril, da Nemčija zaradi svojega pravnega in političnega okvira zaostaja za zavezniki in partnerji pri sposobnosti odzivanja na spreminjajoče se varnostne grožnje.

Bloomberg

 

Za zdaj ključne podrobnosti o nemških načrtih ostajajo brez odgovorov. "Ključni parametri – prihodnja velikost Bundeswehra, naborništvo in višina obrambnih izdatkov – niso obravnavani, saj o njih ni bilo mogoče doseči dogovora," je opozoril profesor Joachim Krause, direktor Inštituta za varnostno politiko na Univerzi v Kielu.

Ker ZDA grozijo, da bodo ukinile ali zmanjšale svojo vojaško podporo Evropi, je iskanje zadostnega števila vojakov za napotitev na vzhodno krilo Nata velik izziv. Nemčija je brigadi v Litvi namenila pet tisoč vojakov, a zbrati "tolikšnega števila osebja na hitro ni lahka naloga", je povedala Aylin Matlé, višja raziskovalka v Centru za varnost in obrambo pri Nemškem svetu za zunanje odnose (DGAP).

To odraža globljo težavo. Bundeswehr ima težave s pridobivanjem zadostnega števila vojakov, odkar je leta 2011 ukinil obvezno služenje vojaškega roka. Konec leta 2024 je imela Nemčija nekaj več kot 181 tisoč vojakov, kar je nekoliko manj kot prejšnje leto. V nasprotju z nasveti številnih obrambnih strokovnjakov je koalicija sporočila, da ne bo ponovno uvedla naborništva – "za zdaj".

Tudi če bi se to zgodilo, bi lahko bilo protivojno razpoloženje v javnosti resno vprašanje. V nedavni anketi FORSA/RTL je le en od šestih Nemcev – in le devet odstotkov mladih odraslih, starih od 18 do 29 let – izjavilo, da bi se bili v primeru resne grožnje pripravljen boriti za svojo državo. Poleg tega sta bili na zadnjih zveznih volitvah med mladimi, starimi od 18 do 24 let, najbolj priljubljeni stranki Die Linke, ki odločno nasprotuje krepitvi vojske, in AfD, znana po svojem naklonjenem odnosu do Rusije, kažejo podatki Forschungsgruppe Wahlen.

Hkrati pa so se nekateri državljani odločili, da se bodo pridružili. Dennis, 30-letni podjetnik iz Berlina, ki je zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi proti njegovemu podjetju želel nastopati le s svojim imenom, se je po ruskem napadu na Ukrajino v polnem obsegu pridružil vojaški rezervi. Po le treh tednih usposabljanja je postal jäger - eden najnižjih činov v Bundeswehru – in zdaj pomaga pri odzivanju na nesreče, hkrati pa se še naprej usposablja.

Dennis je odraščal v nekdanjem komunističnem delu Nemčije, njegovi starši pa Rusijo dojemajo kot zelo vplivno. Sprva so bili zaskrbljeni zaradi njegove odločitve, da se vpiše v vojsko, vendar so sčasoma, kot pravi, razumeli njegove motive. Za Dennisa, ki vodi majhno podjetje in je pognal korenine v Berlinu, je bila odločitev za služenje vojaškega roka praktična.

"Seveda se zavedam, da lahko umrem – ampak nekdo mora to storiti," je dejal. "Tukaj imam hišo in družino, zato tako ali tako ne bi mogel oditi. Lahko bi bil tudi koristen."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar