Vrh v Londonu: 'To ni trenutek za govore. Čas je, da ukrepamo'

Petkov prepir v Beli hiši med predsednikoma ZDA in Ukrajine še naprej odmeva po svetu in bo, kot kaže, pustil daljnosežne posledice. Verbalni spor v Washingtonu predstavlja kulminacijo naraščajočih trenj v čezatlantskih odnosih. Ta se v zadnjih tednih krepijo zaradi stopnjujočega ameriškega pritiska na Ukrajino, naj sprejeme pogoje premierja, o katerem se mimo nje in brez prisotnosti Evropske unije dogovarjata ZDA in Rusija.

Oblegana država naj bi se na eni strani odrekla 20 odstotkom svojega ozemlja, na drugi pa obsežnemu delu svojih naravnih bogastev. Kar je pri tem nenavadno in nekaj, kar pospešeno spreminja svetovno ureditev od konca 2. svetovne vojne, je, da prve zahtevajo ukrajinski - in Nato - nasprotniki, druge koncesije pa osrednji ameriški zavezniki.

Zelenski s kraljem; kje je Slovenija?

Zato se uresničujejo napovedi poznavalca posovjetskega prostora Denisa Manceviča, ki je za Bloomberg Adria dejal, da Zelenski "na vsiljeni mir pod taktirko seznama želja Kremlja ne bo pristal, saj bi to bila tiha kapitulacija in hud politični poraz". Glede hitrega konca vojne pa je dejal, da je takšna ocena "še precej preuranjena".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zapustil Washington in se napotil nazaj v Evropo, kjer se je včeraj mudil pri britanskemu premieru Keiru Starmerju. Kot smo ugotavljali v včerajšnji analizi pomoči Ukrajini, sta Združeno kraljestvo skupaj z Nemčijo največja donatorja pomoči oblegani državi v Evropi. Starmer je dejal, da bo ZK z Ukrajino "dokler bo potrebno", Zelenskemu pa obljubil dodatnih 2,8 milijarde dolarjev posojil. Zelenskega bo danes pred neformalnim vrhom sprejel tudi britanski monarh Karl III., kar je po mnenju poznavalcev pomembna simbolna gesta podpore, obenem pa tudi povratka ZK na evropsko geopolitično sceno po brexitu.  

Downing Street je v izjavi potrdil, da se bodo današnjega srečanja udeležili voditelji 17 evropskih držav. Med njim Ukrajine, Francije, Nemčije, Danske, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Španije, Kanade, Finske, Švedske, Češke in Romunije ter turški zunanji minister. Pričakujejo tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Antonia Costo in generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja. Ta je Zelenskega včeraj pozval naj popravi svoj odnos s Trumpom, češ da morajo "ZDA, Ukrajina in Evropa (moramo) držati skupaj, da bi v Ukrajini vzpostavili trajen mir".

Kot kaže, na vrhu ne bo članov slovenskega političnega vrha. Ti so bili odsotni že na nedavni 61. Münchenski varnostni konferenci, kar je geopolitični analitik Klemen Grošelj za Bloomberg Adria ocenil za slabo rešitev in dejal, da se boji, "da se v Sloveniji ne zavedamo resnosti trenutka, saj če te ni za mizo si na mizi". Slovenska podpredsednica in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je sicer včeraj po telefonu slišala z britanskim kolegom Davidom Lammyjem. 

Italijanska premierka Giorgia Meloni je včeraj pozvala k takojšnjemu sklicu vrha ZDA – EU. Danes zjutraj se je še pred vrhom sestala s Starmerjem, kjer sta razpravljala o tem, kako popraviti skrhane čezatlantske odnose. ZK in Italija se v trenutni situaciji poskušata pozicionirati kot most na relaciji ZDA – EU. 

 

Trump: Zelenski se mora opravičiti

Po petkovem prerekanju v Ovalni pisarni, kjer sta ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik JD Vance Zelenskemu očitala, da se ni pripravljen pogajati za mir ter da je ukrajinski predsednik nehvaležen za ameriško pomoč, je večina evropskih držav, razen Madžarske, odločno stopila v bran Ukrajini in napovedala še več pomoči.

Ta bo vsekakor potrebna, saj po poročanju ameriških medijev Trump resno razmišlja o zamrznitvi ali celo prekinitvi ameriške pomoči za Ukrajino. Po navedbah Bloomberga je Trump dejal, da se lahko Zelenski vrne na pogajanja, samo če se opraviči za izrečene besede v Beli hiši. Zelenski je v kasnejšem intervjuju za televizijo Fox dejal, da tega ne bo storil, saj meni, da ni storil "kaj slabega". Predsednik se je še zahvalil Američanom in Trumpu za pomoč in podporo.

Poročila z ukrajinske fronte so tako po treh letih srditih spopadov naposled zamenjale analize z diplomatske fronte, kjer se krepijo navzkrižja med še včerajšnjimi tesnimi zaveznicami na obeh straneh Atlantika. Če kaj, potem so pogajanja o ukrajinskem miru in nazadnje še petkov prepir v Beli hiši pokazala, da se mora Evropa varnostno postaviti na lastne noge ter da bo morala v večji meri prevzeti odgovornost za zaščito ukrajinske – in posledično – lastne varnosti.

Udovič: Evropska renesansa

Prav temu naj bi bil po napovedih analitikov namenjen današnji neformalni vrh za evropsko obrambo in Ukrajino, ki bo potekal v Londonu. Politolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič je včeraj za RTV Slovenija ocenil, da je iz prepira izšla vsaj ena pozitivna stvar: to je okrepljena enotnost EU in odločenost, da države članice podprejo Ukrajino. "Z vidika evropske in ukrajinske varnosti je bil spor nekaj pozitivnega," je napovedal, a hkrati dejal, da se zaradi tega "mir oddaljuje". Evropi je z nastopom nove ameriške administracije, slabitvi čezatlantskih odnosov in ponastavljanju svetovnega reda napovedal novo renesanso enotnosti.

Zametki tega bodo znani danes, ko se bodo sestali evropski voditelji, ki bodo razpravljali o povečanju in načinih pomoči Ukrajini ter kako bi lahko EU odigrala večjo vlogo pri sklepanju miru. Veliko bo odvisno do dveh jedrnih članic EU Nemčije in Francije, vendar se, kot kaže današnji vrh, evropskemu dvojcu po štirih letih znova priključuje tudi ZK. "Brexit je de facto mrtev, ZK se znova približuje EU," je še povedal Udovič.

Na vrhu bodo voditelji po napovedih Starmerja zasledovali tri cilje: kratkoročne potrebe Ukrajine, zagotovitev "trajnega dogovora" za končanje konflikta in "načrtovanje močnih varnostnih jamstev". Toda vodo na svoj mlin bodo s končanjem ukrajinske vojne poskušale preusmeriti tudi nekatere regionalne srednjevelike sile z velikimi ambicijami: Reuters poroča, da se bo Turčija, ki je prav tako članica zveze Nato, danes v Londonu znova ponudila kot organizatorka mirovnih pogovorov med sprtimi stranmi v vojni.

Oblikovanje koalicije voljnih

Britanski premier je pred začetkom vrha za televizijsko mrežo BBC dejal, da bo ZK skupaj z nekaterimi evropskimi partnerji oblikovala koalcijo voljnih, ki bo Ukrajini dala potrebna jamstva za podpis premirja. Načrt bodo v nadaljevanju predstavili ZDA. "Združeno kraljestvo bo skupaj s Francijo in morda še eno ali dvema državama skupaj z Ukrajino pripravilo načrt za ustavitev spopadov, nato pa bomo o tem načrtu razpravljali z ZDA," je povedal Starmer.

Načrt po njegovih besedah vsebuje krepitev položaja Ukrajine pred pogajanji ter evropska varnostna jamstva z dodatno varovalko, ki jo zagotovijo ZDA. Pogoj za vstop v koalicijo so dodatni izdatki za obrambo in sredstva za pomoč Ukrajini.

Bloomberg navaja, da bo Starmer evropskim kolegom povedal, da se morajo soočiti z brutalno realnostjo varnostnih razmer in povečati izdatke za obrambo. Zavedati se morajo, da "skrbno pripravljeni govori" v podporo Ukrajini ne bodo zadostovali, da bi Trump privolil v varnostna jamstva, je dejal neimenovani britanski uradnik.

Kremelj pozdravlja prorusko pozicijo ZDA

Ruski tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov je v pogovoru za rusko televizijo dejal, da so nedavne spremembe ameriške zunanje politike v veliki meri v skladu z ruskimi stališči. "Nova administracija hitro spreminja vse konfiguracije svoje zunanje politike. To v veliki meri sovpada z našo vizijo," je povedal v intervjuju za mrežo Rossiya-1. Intervju je bil sicer posnet že v sredo, a ga je Moskva objavila danes, potem ko sta se v petek v Beli hiši močno sprla ameriški in ukrajinski predsednik.

Povedal je še, da je to dober trenutek, da ZDA in Rusija začrtata "vrsto možnih tem za sodelovanje".

Starmer: Smo sredi generacijskega trenutka

Ob začetku zasedanja je premier Starmer poudaril, da gre za "trenutek, ki se za varnost Evrope zgodi enkrat na generacijo". Dodal je, da "doseganje dogovora za Ukrajino ni le vprašanje, ali je to prav ali ne, ampak je ključnega pomena za varnost vseh držav tukaj in tudi mnogih drugih".

Starmer je dejal, da nameravajo pripraviti načrt za Ukrajino, "o katerem se bo nato pogovarjal z ZDA". Današnji pogovori bodo osredotočeni na to, "kako lahko skupaj zagotovimo pravičen in trajen mir", je povedal pravi, in kako podpreti Ukrajino, "saj Rusija, čeprav govori o miru, nadaljuje svojo neusmiljeno agresijo".

Giorgia Meloni, ki ima sicer dobre odnose s Trumpom, je po poročanju britanskega BBC v pogovoru s Starmerjem izpostavila izredno velik pomen tega, da se Zahod izogne razkolu glede Ukrajine. Ob tem je ocenila, da lahko "Združeno kraljestvo in Italija igrata ključno vlogo pri gradnji mostov".

Ursula von der Leyen: 'Nujno moramo oborožiti Evropo'

Stramer je po koncu srečanja novinarjem povedal: "Ukrajini bomo še naprej zagotavljali vojaško pomoč in stopnjevali  gospodarski pritisk na Rusijo, da bi okrepili Ukrajino. Drugič, strinjamo se, da mora vsak trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine ter da mora Ukrajina sedeti za pogajalsko mizo. Tretjič, v primeru mirovnega dogovora bomo okrepili obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi odvrnili morebitne prihodnje napade." Poleg omenjene pomoči je napovedal še za slabe dve milijardi dolarjev posojil za nakup 5.000 protiletalskih raket.

Poudaril je, da so ZDA še naprej zanesljiv zaveznik. Poudaril je, da je od miru v Ukrajini odvisna varnostna stabilnost v regiji. "Stabilnost lahko zagotovimo tako, da zagotovimo dogovor o Ukrajini, saj nas zgodovina uči, da če pride do spora v Evropi, ta pljuskne tudi k nam."

Ponovil je pobudo za oblikovanje evropske koalicije voljnih, ki pa je odprta tudi za neevropske partnerice. "ZK je to pripravljeno podpreti z vojaki in letali, Evropa pa mora skupaj z drugimi opraviti težko delo." Voditelji, ki so bili prisotni na današnjem srečanju, so se dogovorili, da se "zelo kmalu" ponovno sestanejo.

"Danes smo na zgodovinskem razpotju. To ni trenutek za govore. Čas je, da ukrepamo. Čas je, da stopimo v ospredje, prevzamemo vodstvo in se združimo okrog novega načrta za pravičen in trajen mir."

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bosta za krepitev evropske obrambe potrebna jasen načrt EU in skupen evropski pristop. Napovedala je, da bo to glavna tema izrednega zasedanja Evropskega sveta, ki bo potekalo v četrtek.

Dogajanje v Londonu bomo spremljali in dopolnjevali.