Ukrajinski mir: kdo bodo zmagovalci in kdo poraženci?

Za nami je z vidika geopolitike nekaj najbolj pestrih dni zadnjih let, nemara celo desetletij. "So desetletja, ko se ne zgodi nič. In so tedni, ko se zgodijo desetletja," je nekoč dejal ruski revolucionar Vladimir Lenin, kar je glede na preoblikovanje zgodovinskega čezatlantskega zavezništva med ZDA in Evropo na račun Ukrajine nedvomno ustrezna opazka. 

EU in posledično ves svet v prihodnjih tednih, ko bodo evropski zavezniki Trumpu predstavili svojo različico pravičnega miru v Ukrajini, čakajo revolucionarni premiki na področju geopolitike, geoekonomije in varnosti. Na včerajšnjem vrhu o ukrajinski in evropski varnosti je britanski premier Keir Starmer dejal, da "smo priča trenutku, ki se za varnost Evrope zgodi enkrat na generacijo".

V nadaljevanju smo na podlagi ocen analitikov pripravili pregled, kakšne bi bile lahko posledice ukrajinskega miru ter kdo bodo v tem primeru zmagovalci in kdo poraženci konca opredeljujočega konflikta modernega časa.

ZDA: Mirovnika Trumpa bolj skrbi Kitajska

Kot so pokazali dosedanji napori za končanje vojne v Ukrajini, se brez ameriške pobude ali vsaj odobravanja ne bo zgodilo nič. Trump je odločen, da vojno konča v prvih 100 dneh svojega mandata in se tako okliče za mirovnika, ki vojn "ne začenja, ampak jih končuje", kakor je znova dejal še med petkovim srečanjem z Zelenskim v Ovalni pisarni.

"Amerika ima mehko in trdo vojaško moč, kar Trump pridno izkorišča tudi glede Ukrajine," je o ameriški pogajalski taktiki dejal ekonomist in politolog Bogomil Ferfila. Strokovnjak dodaja, da so ZDA kljub pešanju moči v zadnjih letih in Trumpovi izolacionistični politiki še naprej vodilna ekonomska in varnostna sila, zaradi česar je nemogoče pričakovati, da bo kakršenkoli mirovni dogovor - tudi z evropskim 'avtorstvom' - sprejet brez odobravanja Washingtona. "Vsi evropski voditelji vedo, da se ključne evropske odločitve sprejemajo v Washingtonu, prav to namreč dokazujejo zadnja tri leta vojne v Ukrajini," pravi. "Če ZDA ustavijo pomoč Ukrajini, je vojne konec, o tem ni dvoma," pravi in dodaja, da je to lahko način, kako Zelenskega prisiliti k podpisu krivičnega miru.   

 

 

Po navedbah televizije NBC naj bi Trump resno razmišljal prav o tej možnosti. Trump bo zaradi koristi izkoriščanja mineralnega bogastva Ukrajine zelo verjetno vztrajal pri sklenitvi posla, za katerega je dejal, da je vreden 500 milijard dolarjev v redkih zemljinah. Čeprav strokovnjaki menijo, da Trumpova ocena vrednosti močno presega potencialno skupno vrednost globalnih zalog redkih zemelj, saj je ta po nekaterih ocenah vreden le okoli 12 milijard dolarjev, navaja CNBC.

Trumpove odločenosti pa ne poganja zgolj gospodarski, ampak tudi geopolitični pomislek. Strah pred Kitajsko, ki po ocenah inštituta Brooking’s proizvaja 60 odstotkov svetovnih redkih zemljin, procesira pa jih kar 85 odstotkov. Ta je očitno večji kot pred okrepljeno Rusijo, saj Bela hiša ni ne potrdila ne zavrnila ponudbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Američanom ponudil redke zemlje na zasedenih ukrajinskih ozemljih.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na svojem prvem srečanju z evropskimi kolegi med drugim dejal, da naj se evropski zavezniki pripravijo na povečanje obrambnih izdatkov in prevzamejo večjo odgovornost za lastno varnostno skrb, saj se pozornost Amerike na tem področju iz Evrope preusmerja v Azijo, v smeri Kitajske.

Ocena: Zmagovalka ne glede na tip mirovnega sporazuma.

EU: Konec povojne ere in priložnost za Italijo

Potencialno največji osmoljenec ukrajinskega miru bi bila lahko tako varnostno kot tudi ekonomsko EU. Če Trump prekine pomoč Ukrajini, ki je temelj evropske varnosti, bodo stroški obrambe povečini prešli na EU. Čeprav evropski voditelji v svojih nastopih poudarjajo pomoč Ukrajini, so številke neizprosne. ZDA so po podatkih Kielskega mirovnega inštituta med letoma 2022 in 2024 Ukrajini pomagale s skoraj 120 milijardami dolarjev pomoči, EU pa s 138,7 milijarde.

Gospodarske posledice: Kje bi EU našla dodatna sredstva za krepitev lastne obrambe (ZDA v okviru Nata zahtevajo dvig na pet odstotkov BDP) na eni in za ukrajinsko pomoč na drugi strani, ni jasno. Bloomberg Economics je izračunal, da bodo evropske države v naslednjih 10 letih za zaščito Ukrajine in krepitev lastnih vojaških zmogljivosti potrebovale 3,1 bilijona dolarjev.

 

 

Ena izmed možnosti je izdaja skupnih evropskih obrambnih obveznic, a zato bi se morala strinjati tudi vlada v Berlinu, ki je bila doslej vodilni glas nasprotnic skupnega zadolževanja v uniji. Najverjetnejši kancler Friedrich Merz je sicer dejal, da bo Nemčija stala ob strani Ukrajini, da bo povečala izdatke za obrambo ter da je čas za ponastavitev čezatlantskega odnosa, toda še prej bo moral preseči tako ustavne kot tudi politične omejitve (zamrznitev dolžniške zavore in sestava nove koalicije).

Poznavalka evropske zunanje politike in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko ob nemških in francoskih ekonomskih in notranjih težavah kot pomembnega mednarodnega akterja izpostavlja Italijo. Premierka Giorgia Meloni je bila denimo prva evropska voditeljica, ki je obiskala Trumpa in se ob krhanju čezatlantske naveze poskuša pozicionirati kot most med ZDA in EU. "Trump je za EU tako tveganje kot tudi priložnost," pravi in doda slikovito prispodobo: "On je kot otrok, in zato je zelo pomembno, da se z njim ukvarja nekdo, ki se z njim ne bo zapletal v pogovore o tem, kdo ima večjo lopatko in kanglico, hkrati pa mu bo nazorsko blizu, in to je Meloni."

Varnostne dileme: Če napovedana koalicija voljnih ne realizira svojih ciljev o pravičnem miru oziroma ga ZDA ne podprejo in ne dajo varnostnih zagotovil Ukrajini, Putin zadrži 20 odstotkov ozemlja, predvsem pa dobi potrditev svojih metod in ciljev. Poznavalec posovjetskega prostora in nekdanji diplomat Denis Mancevič meni, da so varnostne garancije Ukrajini, "da se agresija ne more ponoviti", ključne. Če tega ne bo, pravi, bo to slab obet tako za Ukrajino kot tudi EU, saj potem "ne govorimo o miru, ampak o vsiljevanju ruskih ultimatov" in ponovitvijo situacije iz leta 1939.

Pravični mir z ustreznimi jamstvi je nujen, saj bi se v nasprotnem primeru "v evropsko varnostno arhitekturo, oblikovano po 2. svetovni vojni, zabil še zadnji klin", pravi Mancevič.   

Ocena: Poraženka (v primeru Trumpovega miru), zmagovalka (v primeru varnostne krepitve EU).

Ukrajina: Brez rudnin in industrije?

"Trump 2.0 želi delovati kot mirovnik, a dobro vemo, da ima transakcijski pristop in da mu ni prav veliko mar za načela, mednarodno pravo ter prihodnost ali ozemeljsko celovitost Ukrajine," o tem, kaj čaka državo po morebitni realizaciji Trumpovega miru, meni Mancevič. Pravi, da se je ukrajinsko vodstvo in prebivalstvo sicer pripravljeno odpovedati zasedenim ozemljem, kar je nakazoval skorajšnji podpis sporazuma o rudninah, a da od varnostnih zagotovil ne bo odstopalo, saj bi to pomenilo konec neodvisne Ukrajine.

Vendar pa geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj v tem primeru opozarja, da bo Ukrajina izgubila svoje rudninsko bogastvo in industrijsko moč, s tem pa bo postala pretežno agrarna država. "Nazoren primer je mesto Pokrovsk in rudniki v njegovi okolici, kjer je začetek bojev ukrajinski industriji jekla onemogočil dostop do najkakovostnejšega antracita, nujnega za delovanje ukrajinskega jeklarstva." Štiri regije, ki jih je Rusija priključila skupaj z Dnepropetrovsko regijo, tvorijo "industrijsko srce Ukrajine, brez njih je Ukrajina precej agrarna država".   

Ocena: Poraženka.

Rusija: Trumpov mir kot krona cesarja Putina

Če Rusija obdrži zasedena ozemlja, je cilj Putinove revanšistične politike z vdorom v Ukrajino pred tremi leti deloma uresničen. "Neposredni pogovori (Trumpa op. p.) s Putinom, gredo nedvomno na roko Kremlju in so prva taktična zmaga, dosežena na račun Ukrajine in EU," pravi Mancevič. ''To bi kremeljskega avtokrata opogumilo, da bi v prihodnjih letih ne samo ponovno poskusil zavzeti Ukrajino, ampak bi tudi testirala 5. člen Severoatlantske pogodbe: recimo v Estoniji ali pa Litvi", meni.

Putin kot najugodnejši izid pričakuje, da se Ukrajina ne odreče le varnostnim zagotovilom v smislu članstva v Natu, ampak "lastni vojski in s tem ključnemu orodju zagotavljanja neodvisnosti". Kremelj namreč Ukrajini de facto ne priznava mednarodno-politične subjektivitete, svet vidi skozi oči carske Rusije 19. stoletja, ko so ta ozemlja povečini pripadala Rusiji ali bila razdeljena, a nikakor ne neodvisna, sklene.

Ocena: Zmagovalka (v primeru Trumpovega miru), poraženka (v primeru varnostne krepitve EU).

 

 

Kitajska: Priprava na Tajvan in gradbeni posli

Kitajska neposredno ni vpletena v vojno, a brez njene ekonomske pomoči bi se ruski vojni stroj hitro ustavil. Čeprav sebe vidi kot voditeljico globalnega juga in poudarja pomen multilateralizma ter spoštovanje dogovorov in mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, je od vsega začetka vojne na strani Rusije. Kitajska se prav na primeru Ukrajine uči, kakšen bi bil odziv ZDA in mednarodne skupnosti, če oziroma ko se bo Peking odločil za aneksijo Tajvana.

Toda kitajsko zavezništvo z Rusijo ni premočrtno. "Zahodu je težko razumeti, da čeprav je njena drža proruska, je hkrati tudi nevtralna," je za Bloomberg Adria dejal strokovnjak za geopolitiko Markus Herrmann Chen. "Ruske žrtve in človeško trpljenje v ukrajinski vojni je ne zanimajo, saj je treba vedeti, da je imela Kitajska z Ukrajino razvite ekonomsko-trgovinske odnose," je pojasnil.

Med nedavnim obiskom kitajskega zunanjega ministrstva so tamkajšnji uradniki za Bloomberg Adria dejali, da si želijo konca vojne, saj čez ukrajinsko ozemlje poteka pomembna žila gospodarske pobude pasu in ceste, ki se iz Azije steka v centralno Evropo, tudi Slovenijo. Azijska sila si po koncu vojne obeta tudi velike gradbene in infrastrukturne posle, je prepričana poznavalka in nekdanja dopisnica časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković.

S tem pogledom se strinja tudi Grošelj, ki pravi, da bo "Kitajska ne glede na vse del ponovne obnove Ukrajine". Je tako pomembna država, da je iz tega procesa ni mogoče izključiti, pravi, pri čemer pa bo tudi v tem pogledu ključno vprašanje, pod čigavim nadzorom bodo ukrajinski naravni viri. "Kitajska seveda lahko računa na sodelovanje pri obnovi območij pod ruskim nadzorom, ki pa so tudi z vidika surovin najbolj zanimiva, saj gre za najbolj industrijska območja Ukrajine," napoveduje analitik.     

Ocena: Zmagovalka ne glede na tip mirovnega sporazuma.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar