Trump proti Zelenskemu: 'Dal sem ti rakete, Obama ti je dal rjuhe'

To je v nekem trenutku ameriški predsednik Donald Trump zabrusil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ob njegovem včerajšnjem obisku v Ovalni pisarni. Po poročanju Wall Street Journala si je ukrajinska veleposlanica v ZDA Oksana Markarova med presunljivim državniškim prepirom obraz nemočno prekrila z rokami, medtem ko je eden izmed uslužbencev Bele hiše novinarjem prišepnil zgolj, da bo to "velika stvar".

Grošelj: Šlo je za notranjepolitični obračun

Kot se je izkazalo, je prepir vsekakor odmeval, njegove posledice pa utegnejo biti daljnosežne za vse vpletene strani v veliki evropski vojni. Toda veliki retorični obračun med Ukrajino in ZDA je vseeno bolj letel na Trumpove demokratske predhodnike v Beli hiši, kot na Zelenskega. Ameriški predsednik je namreč javno pričkanje, prežeto z mnogimi pikrimi izjavami in očitki o ukrajinski nehvaležnosti, ki so zveneli kot žaljivke, izkoristil za notranjepolitični obračun z demokrati. Namen prepira je predsednik jasno poudaril kar sam, ko je zbranim novinarjem, ki so bili osupljive priče precedenčnemu dogodku na najvišji diplomatski ravni, dejal: "V bistvu naj bo to kar naslov vašega poročanja o tem".

Vmes je večkrat navrgel, da nima pojma, o čem se je ukrajinski predsednik dogovarjal s prejšnjimi administracijami, a da bo z njegovo moral skleniti novo kupčijo, če se misli izogniti tretji svetovni vojni. "Trump je javno obračunal z Bidnovo administracijo in se zelo jasno distanciral od svojega predhodnika. Vseskozi je Zelenskega tlačil v zgodbo, da je bila to zaveza s predsednikom Bidnom," je v včeraj za RTV Slovenija dejal geopolitični poznavalec in nekdanji evroposlanec Klemen Grošelj.

Medtem ko sta Trump in njegov podpredsednik JD Vance več kot deset minut izmenjaje retorično obdelovala Zelenskega, češ da bi moral biti ta bolj hvaležen za dosedanjo in prihodnjo ameriško pomoč, je bilo jasno, da je dogovor o izkoriščanju ukrajinskih mineralov v zameno za – nedefinirana – ameriška varnostna jamstva splaval po vodi. Z njim pa tudi morebitna hitra sklenitev premirja brutalne evropske vojne, ki je pravkar vstopila v svoje četrto oziroma enajsto leto.

Če je Zelenski iz Obamove in Bidnove Bele hiše v dobrih desetih letih konflikta "odšel z rjuhami", kot je med prepirom posmehljivo dejal Trump, potem je iz Trumpove namesto z javelini (gre za protitankovske rakete), varnostnimi zagotovili in obetom miru odšel osamljen ter z obetom nadaljevanja morije.

Moskva: Drzni prašič je dobil udarec

Medtem ko so po epizodi praktično vsi evropski voditelji izrazili podporo oblegani Ukrajini, je uradna Moskva težko prikrila navdušenje nad nadaljnjim krhanjem odnosov na relaciji Washington – Kijev. Kako ne, saj se je pogovor v oster obračun sprevrgel, ko sta Trump in Vance Zelenskemu očitala, da ni spoštljiv, ko je ta trdil, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati. "Ubil je naše ljudi in ni izmenjal zapornikov," je o Putinu dejal Zelenski. "O kakšni diplomaciji govoriš JD?" Je ob tem vprašal ameriškega podpredsednika, ki je mu je očital, da izgublja vojno proti Rusiji, ki jo je mogoče končati le z diplomacijo.

Po bizarni epizodi so namreč iz Moskve prišli privoščljivi odzivi, češ da sta Trump in Vance pokazala veliko mero potrpežljivost, da nista "lopnila tega lopova", kakor je po poročanju tujih medijev dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Nizkotna retorika ameriškega političnega vrha je opogumila tudi nekdanjega ruskega predsednika in trenutnega namestnika vodje varnostnega sveta Ruske federacije Dimitrija Medvedjeva, ki je na omrežju X zapisal, da je "drzni prašič (je) v Ovalni pisarni končno dobil pravi udarec".

Konec ameriške pomoči?

"Ali bomo končali vojno ali pa se bo še naprej boril sam," je po poročanju Bloomberga po včerajšnjem srečanju Trump dejal novinarjem. "Če se bo boril, ne bo lepo, ker brez nas ne bo zmagal," je bil o ukrajinskih izgledih zoperstavljanja Putinovim silam brez ameriške pomoči jasen predsednik.

Ostra Trumpova kritika in nesklenitev sporazuma namreč pomenita, da je nadaljnja ameriška vojaška pomoč pod vprašajem. To pa po oceni predstojnice katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelene Juvan vodi v kapitulacijo Ukrajine. "Konec ameriške vojaške pomoči pomeni konec sposobnosti obrambe oziroma bojevanja za Ukrajino," je analitičarka povedala za Bloomberg Adria.

"S prekinitvijo ameriške vojaške pomoči je glede na način delovanja ameriškega predsednika Trumpa mogoče pričakovati pritiske na Ukrajino, da sprejme ruske pogoje," je povedala obramboslovka.  To je v kasnejšem intervjuju za televizijsko mrežo Fox priznal tudi Zelenski. Dejal je, da bomo "težko" branili svojo državo pred ruskimi silami, če bo Trump prekinil pomoč Ukrajini.

In več evropske?

Ob vse verjetnejši odtegnitvi ameriške pomoči, bo breme branjenja Ukrajine in posledično Evrope padlo na pleče evropskih zaveznikov. Mnogi voditelji EU so v svojih odzivih pokazali, da se Evropa zaveda večje vloge, ki jo bo verjetno morala prevzeti pri zagotavljanju obstoja Ukrajine. "Okrepili bomo svojo podporo Ukrajini, da se bo lahko še naprej borila proti agresorju," je denimo v objavi na družbenem omrežju X zapisala visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. "Danes je postalo jasno, da svobodni svet potrebuje novega voditelja. Na nas, Evropejcih, je, da sprejmemo ta izziv," je zapisala Kallas.

Kot smo poročali, so se sočasno z dogovarjanjem o prekinitvi ognja med ZDA in Rusijo močno okrepili napori EU za oblikovanje evropske obrambne unije, ki bi utegnila biti podprta z izdajo skupnih obrambnih obveznic. Za slednje se po nekaterih napovedih vse bolj ogreva tudi doslej zadržana Nemčija, ki dobiva novo politično vodstvo. "Dragi Volodimir, Ukrajini stojimo ob strani v dobrih in težkih časih. V tej strašni vojni ne smemo nikoli zamenjati agresorja in žrtve," je v podporo na omrežju X zapisal vodja nemških konservativcev in bodoči kancler Friedrich Merz. Slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič je za Bloomberg Adria dejala, da je nadaljnja pomoč stalnica nemške zunanje politike ne glede na podobo prihodnje vlade ali političnih nazorov mandatarja.  

"Trenutno v Nemčiji podpirajo višje izdatke za obrambo, ne pa tudi za investicije v raziskave in razvoj, kar je povsem kontradiktorno," pa je o ogrevanju Nemcev za višje obrambne izdatke dejal Marko Hočevar, predavatelj s centra za politološke študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Na omrežju X se je oglasil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je na vladnem profilu zapisal, da je Ukrajina tarča ruskih napadov ter da bo Slovenija nadaljevala s "pomočjo in podporo Ukrajini vse dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir". Precej drugačen pa je bil odziv madžarskega premiera Vikotrja Orbana:

 

Zelenski: Ne bom se opravičil

Po prepiru je Zelenski zapustil Belo hišo, Trump pa mu je v slovo dejal, naj se vrne, ko bo pripravljen na mir. V kasnejšem intervjuju za ameriško televizijo Fox je Zelenski ubral spravljive tone, ko je dejal, da spor ni bil dober za nobeno stran. "Rusi so naši morilci. Američani in Evropejci so naši najboljši prijatelji," je na vprašanje o prepiru odgovoril Zelenski. Hkrati je dejal, da se za prepir ne namerava opravičiti Trumpu: "Nisem prepričan, da sem storil, kaj slabega". Povedal je še, da so odnosi med ZDA in Ukrajino popravljivi.

Pred vrnitvijo v domovino se je zahvalil ameriškemu narodu za pomoč. Nekaj, kar sta mu očitala tako Trump kot Vance: "Američanom sem zelo hvaležen za vso podporo. Veliko ste naredili. Hvaležen sem predsedniku Trumpu in kongresu," je povedal. "Veliko ste nam pomagali. Od samega začetka, v treh letih invazije, ste nam pomagali preživeti."