Ukrajinski mir: Šibka Rusija, raztrgana Ukrajina in mirovnik Trump

"Določale nas bodo vojne, ki jih končamo, ali tiste, v katere se ne zapletamo. Moja zapuščina bo zapuščina mirovnika," je na inavguraciji glede svoje mednarodne agende presenetljivo dejal ameriški predsednik Donald Trump.

Še bolj presenetljivo pa je, da je voditelj najmočnejše države na svetu zunanjo politiko države opredelili v samo dveh stavkih. Toda ta razkrivata marsikaj. Trump je pač odločen, da se bo v zgodovino kot arhitekt "zlate dobe ameriškega gospodarstva" zapisal tudi kot veliki državnik, ki bo po skoraj treh letih brutalnih spopadov na evropskih tleh izposloval mir, pa naj ta stane, kar hoče.

A nasproti mu stojita ruski vladar Vladimir Putin s carističnimi ambicijami in kljubovalni ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski, ki se ni pripravljen odreči ozemeljski celovitosti, suverenosti in proevropski drži; pri čemer pa nikakor ni jasno, kakšno vlogo bodo odigrale –  če sploh –  Kitajska in evropske zaveznice Nata.

Scenarije, kako utegne samooklicani mojster posla ustaviti opredeljujoči konflikt moderne dobe, smo preigrali z ekonomisti, politologi in obramboslovci, svoj odziv pa so dala tudi nekatera domača podjetja.

Kaotični Trump

Še preden se bo Trump lahko okitil z nazivom mirovnika, bo moral premagati veliko oviro kompleksnosti konflikta na poti do morebitnega mirovnega sporazuma. "Trumpova administracija nima jasnega načrta, kako končati vojno," je do mirovnega recepta zadržan specialist za varnostna vprašanja in geopolitiko Klemen Grošelj. 

Dodaja, da razen Trumpove retorike kaosa ni mogoče razbrati nič konkretnega, medtem ko tako politolog in ekonomist Bogomil Ferfila kot tudi njegova kolegica z ljubljanske fakultete za družbene vede, obramboslovka Jelena Juvan, kot najverjetnejšo napovedujeta zamrznitev konflikta. "Pričakujem, da bomo imeli na koncu v Ukrajini podoben položaj kot v Moldaviji in Gruziji," ukrajinsko prihodnost po koncu spopadov napoveduje Ferfila.

Korenček in palica

Resda je Trump že v predvolilni tekmi obešenjaško napovedoval, da bo vojno, ki je EU samo v prvem letu stala slabih 180 milijard evrov oziroma skoraj poldrugi odstotek gospodarske rasti, končal 24 urah. Bloomberg navaja, da bi bila cena ukrajinskega poraza tudi za ZDA izjemna – samo za krepitev obrambe evropskih članic Nata bi ZDA v tem primeru do leta 2029 porabile dodatnih 800 milijard dolarjev.

Toda po prevzemu oblasti je hitro postalo jasno, da bo zaprtje osrednjega poglavja ameriške zunanjepolitične agende mnogo trši oreh. Nova časovnica? Prvih 100 dni Trumpove vlade. Predsednik ni tratil časa, saj je v akcijo krenil nemudoma po inavguraciji, ko je ob napovedi obsežnih investicij v Savdsko Arabijo bližnjevzhodno kraljevino pozval, naj v okviru naftnega kartela OPEC doseže znižanje cene nafte. S tem naj bi privedel Putina za pogajalsko mizo. "Če bi se cena znižala, bi se rusko-ukrajinska vojna takoj končala," je pompozno napovedal, pri čemer se Trump opira na svojo preskušeno taktiko korenčka in palice.

"Ob tem je izziv za Trumpa predvsem to, da je začel Putin zelo spretno izrabljati njegove ne povsem resno mišljene izjave in vse pogosteje omenja, da se želi pogajati neposredno s Trumpom," premišljeno taktiko stratega v Kremlju povzema Grošelj. Pravi, da Trump na to še ni pripravljen, saj bi Putin pogovore z Američani hitro obrnil v smeri ureditve ameriško-ruskih odnosov "na splošno, ne samo v Ukrajini, ampak po svetu".

Zanimivo je, da Trump poskuša Rusiji pristriči krila s pomočjo pritiska na evropske zaveznice Nata. Zahteva namreč dvig njihovih obrambnih izdatkov na petodstotno raven BDP, s čimer Rusiji telegrafira, da aliansa še vedno ostaja temelj evropske varnosti. In omejevanja ruskega vpliva.

Ruski zaveznici Kitajski se na drugi strani dobrika z nižanjem napovedanih carin, s čimer nadalje želi doseči, da bi kitajski voditelj Xi Jinping pritisnil na Putina. Podobno taktiko pa medtem izbira tudi v odnosu do ukrajinskega vodstva. "Ukrajina je pripravljena skleniti dogovor", je v imenu Kijeva dejal Trump in v naslednjem stavku navrgel, da ukrajinske vojne sploh ne bi bilo, če bi bil takrat predsednik on.

V ozadju vseh teh nastopov, ki na zunaj "delujejo precej zmedeno", pravi Grošelj, se oblikuje politika pritiska na sprti strani, ki naj bi privedla do začetka pogovorov. Nekaj, kar samo približno spominja na celovito strategijo, povzema strokovnjak.

Če ne zlepa, pa s carinami

Čeprav Trump doslej ni skoparil s pohvalami na račun Putina, je v zadnjih dneh izbral palico in zaostril retoriko do ruskega predsednika. Če ne bo pogovorov, bodo ZDA proti Rusiji uvedle dodatne sankcije in carine, je dejal. "Trump je računal na večjo pripravljenost z ruske strani, a te ni na vidiku", pravi varnostni strokovnjak Grošelj.

Ekonomist Matej Lahovnik sicer meni, da carine nimajo tako velikega učinka, kot si predstavlja Trump, toda Putin je večkrat dejal, da se je pripravljen pogajati o koncu vojne. A Kremelj ima nekaj nujnih pogojev, ki jih bo Zahod, kaj šele Kijev, le stežka sprejel: ohranitev ruskih ozemeljskih pridobitev, ki trenutno obsegajo približno 20 odstotkov države, ter vojaška nevtralnost Ukrajine.

Do ekonomske prisile (carin), ki bi jo uporabilo prvo gospodarstvo sveta pri pogajanjih, je zadržan tudi Grošelj. "Trump ima kljub siloviti retoriki zelo omejen nabor možnosti, predvsem pa se ljudje okoli njega, če že ne on sam, zavedajo, da imajo, ko gre za gospodarske pritiske na preostale, zelo omejen manevrski prostor." Pri čemer povleče vzporednice z invazijo na Irak.

ZDA, pravi strokovnjak, se bojijo, da bi se jim na gospodarskem področju zgodilo kot z Irakom leta 2003, ki je razkril vse omejitve ameriške vojaške moči. 

 

Domača podjetja: Posel kot običajno

Kako se bodo na spremembe odzvali v tistem delu domačega gospodarstva, ki nastopa na ruskem oziroma ukrajinskem trgu? Pri našem največjem farmacevtu, ki bo ta teden poročal o poslovanju, Krki, so zapisali le, da na omenjenih trgih ves čas delujejo na običajen način.

Pri Geoplinu, ki je ob začetku vojne sodeloval z ruskim Gazpromom, so zapisali, da so konec leta 2022 prekinili pogodbo z ruskim Gazpromom in od začetka lanskega leta Geoplin v svojem nabavnem portfelju nima ruskih virov.

Od podjetja Riko smo prejeli pojasnilo, da kakršnokoli umiritev napetosti vsekakor pozdravljajo. Novim razmeram se bodo prilagodili, pravijo, hkrati pa bodo še vedno aktivno iskali priložnosti za ohranjanje in širjenje svoje tržne diverzifikacije v prid poslovne trdoživosti.

Konec pomoči, konec Ukrajine?

Trump z izvršnimi ukazi, s katerimi vlada doma, sicer ne more končati vojne, toda v zanj značilnem slogu je minuli vikend podpisal izvršni dekret, s katerim je ameriška pomoč tujini – vključno z Ukrajino – zamrznjena za 90 dni.

"S prekinitvijo ameriške pomoči je glede na način delovanja predsednika Trumpa mogoče pričakovati pritiske na Ukrajino, da sprejme ruske pogoje," razmišlja Juvanova. "Amerika ima mehko in trdo vojaško moč, kar Trump s pridom izkorišča tudi glede Ukrajine," o ameriškem pogajalskem 'arzenalu' dodaja Ferfila. 

 

"Če se prekine ameriška pomoč, je vojne konec, o tem ni dvoma, saj EU ne bo mogla sama pomagati Ukrajini," o posledicah takšne poteze pravi Ferfila, pri čemer predstojnica katedre za obramboslovje dodaja, da Ukrajino v tem primeru čaka odločanje med dvema podobno slabima možnostma: "Prisiljena (bo) ali sprejeti ruske pogoje ali pa se boriti do končne kapitulacije."

Bo torej izpolnitev napovedi konca vojne v 100 dneh Trump dosegel kar na račun pobite Ukrajine? "To je težko napovedati, a glede na hitrost odločitve o prenehanju oziroma zamrznitvi pomoči, je res morda pričakovati, da se bo to zgodilo," opozarja Juvanova.

Grošelj dodaja še ključni vidik povojne obnove, ki bi se lahko sprevrgla v državljansko vojno. Povojno obdobje bo za Ukrajino zelo zahtevno obdobje in ni izključen izbruh nasilja med privrženci različnih političnih idej, pravi in dodaja, da bo treba računati z vojnimi veterani, ki bodo imeli "zelo različne, bolj ali manj radikalne poglede na prihodnost Ukrajine in odnosa do Rusije, kakor tudi do EU in ZDA".