Prvih 100 dni: Nafta, orožje, kripto ali kako Trump obnavlja Ameriko

"Nemudoma bomo obnovili integriteto, kompetentnost in lojalnost ameriške vlade," je v ponedeljek v svojem inavguracijskem govoru za novega predsednika ZDA dejal Donald Trump. "S temi ukrepi bomo začeli popolno obnovo Amerike in revolucijo zdrave pameti," je napovedal zbranim v rotundi Kapitola ter takoj nanizal kopico ukrepov, ki jih je po svečanostih začel uresničevati z maratonskim podpisovanjem izvršnih ukazov.

Vladanje z dekreti ni unikatno, je pa njihovo tokratno veliko število neobičajno. Tudi za Trumpa, ki je na prvi dan svojega predsedniškega mandata leta 2017 podpisal le en tak ukaz, do konca 100-dnevnega obdobja pa jih je izdal komaj 33. Zdaj je teh več kot dvesto, glavnino dekretov pa naj bi Trumpova Bela hiša v veljavo mimo kongresa spravila v prvih stotih dneh njegove vladavine. Kakšni so poudarki in kje se skrivajo naložbene priložnosti?

Trumpova vlada v senci

Prvo tromesečje je ključno obdobje vsakega predsednikovanja, pravijo strokovnjaki, a Trump se je po ocenah analitikov nanj začel pripravljati že pred tedni. "Trump je še pred uradnim prevzemom oblasti v svoji floridski rezidenci knjižil želje in pričakovanja donatorjev in obenem dajal navodila svojim ljudem, s katerimi je v zakulisju pripravljal agendo na domačem in mednarodnem terenu," pojasnjuje ekonomist in politolog Bogomil Ferfila, pri čemer izpostavi konflikta na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter ponovno opredelitev transatlantskega odnosa.

"EU bo postala še bolj odvisna od ZDA, kot je bila doslej, saj se od Ukrajine naprej vse odločitve sprejemajo v Washingtonu," ocenjuje poznavalec, ki se je pravkar vrnil iz Paname. Tudi za slednjo je Trump že napovedal prevzem Panamskega prekopa, češ da ga obvladuje Kitajska. "Trump pri ozemeljskih težnjah ne omenja več Grenlandije ali Kanade, je pa zanimivo vztrajen pri Panamskem prekopu, ki ostaja prioriteta," o poudarkih nove ameriške vlade meni Ferfila. "Ga bo pripojil s silo?" se sprašuje.

"Trump je v svojem početju precej nepredvidljiv in zmožen sprejemati poteze, ki so bile za prejšnje ameriške predsednike, nepredstavljive," dodaja Domen Kregar, borzni posrednik iz borznoposredniške hiše Ilirika.

Trump je skupaj z Elonom Muskom napovedal drastično zmanjšanje števila javnih uslužbencev, za kar bo poskrbel famozni ukaz 'Schedule F', ki bo odpravil zaščito delovnih mest zveznih uslužbencev. ZDA jih imajo po oceni Ferfile poltretji milijon, pri čemer se jih "ob vsaki menjavi oblasti zamenja okoli 50 tisoč".

Trump: Najbolj izjemnih sto dni doslej

V svojem slogu je napovedal, da bo to "najbolj izjemnih prvih sto dni kateregakoli predsednika v ameriški zgodovini". "Gospodarske posledice so se začele v trenutku, ko je postalo jasno, kdo bo novi predsednik ZDA," je učinek novega predsednika povzel ekonomist Uroš Delević z Univerze v Greenwichu v Združenem kraljestvu.

Uvodno obdobje vladanja bo z napovedjo uvedbe carin obarvano v barve trgovinskega protekcionizma, deregulacije davčne in okoljevarstvene zakonodaje, vojne napovedi inflaciji in odprave ukrepov za spodbujanje zelenega prehoda ameriške industrije, ki jih je vpeljal predhodnik Joe Biden. Novi predsednik z izstopom iz Svetovne zdravstvene organizacije in s (ponovnim) odstopom od Pariškega sporazuma napoveduje še bistveno zmanjšano vlogo multilateralizma. "Nemudoma odstopam od nepoštenega in prevarantskega Pariškega podnebnega sporazuma," je zabrusil in se vprašal, zakaj bi lahko Kitajska v nasprotju z ZDA še naprej "onesnaževala brez posledic".

Ena od najbolj urgentnih tem nove administracije so nedvomno carine. Za njihovo uvedbo je Trump napovedal kar ustanovitev posebne vladne službe. "S carinami bomo obogatili Američane," je bil jasen, a se bo tega občutljivega trgovinskega ukrepa, ki bo imel globlje in daljnosežne geopolitične posledice, očitno lotil bolj premišljeno.

Kmalu po inavguracijskem govoru se je namreč izkazalo, da bo Trumpova administracija carine na uvoz iz Mehike in Kanade, ki so temelj njegove strategije "zlate dobe ameriškega gospodarstva", uvajala selektivno in s časovnim zamikom. "Predvolilna retorika se pogosto razlikuje od poznejših realnih politik," je o spremembah napovedanih namer povedal Denis Mancevič, politolog in nekdanji diplomat. Ferfila sploh meni, da so grožnje s carinami "Trumpov poskus, da sosednje države prisili k strožjemu nadzoru meje in zamejevanju ilegalnih prehodov", kar je naslednji glavni cilj mandata.

Povišane carine bodo po novem stopile v veljavo šele v začetku februarja. Do takrat je namreč novi predsednik svojim svetovalcem naročil, naj temeljito proučijo določbe in veljave različnih trgovinskih sporazumov z največjimi trgovinskimi partnericami. Načrt predvideva uvedbo 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.

Energija: Boj proti inflaciji in državna varnost

Vladanje z odloki trge bega, saj je nepredvidljivo, celo samovoljno. "Ostaja nejasno, kakšen bo vpliv dejanj novega ameriškega predsednika na gospodarstvo," so zapisali analitiki banke OTP.

"Nova administracija je že napovedala gospodarske ukrepe na področju trgovinskih omejitev, davčne politike in odnosa do neposrednih tujih naložb," prioritete nove administracije povzema ekonomist Delević.

Napovedani ukrepi bodo imeli vpliv na privlačnost naložb v različne sektorje, menijo analitiki, pri čemer je energetski pri vrhu. Povečanje obsega načrpane nafte in zemeljskega plina je namreč Trump opredelil ne samo kot temelj energetske varnosti ZDA, ampak tudi kot orodje boja proti inflaciji.

Ekonomisti zato odlog uvedbe carin pripisujejo prav boju z inflacijo, ki jo sicer lahko okrepijo izvršni ukrepi razglasitve izrednih razmer na mehiški meji in posledične deportacije nedokumentiranih priseljencev. Slednje so še ena od glavnih poudarkov agende nove ameriške vlade. "Močno gospodarstvo namreč pomeni pritisk na inflacijo," pravi Kregar. Ta je po njegovem še vedno "nad dolgoročnimi cilji" centralne banke Fed, a bi lahko "spet postala problematična".

V ospredju nafta, obramba in banke

Trumpov boj proti inflaciji in deregulacija okoljskih predpisov za izkoriščanje naftnih virov, ki jih je opisal kot "tekoče bogastvo pod našimi nogami", bo imelo v prihodnjih stotih dneh znaten vpliv na določene naložbene razrede.

Analitik podjetja Acex Tilen Šarlah je za Bloomberg Adria dejal, da se bodo pod Trumpovo vladavino "okrepila pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo." Pri svojih predvidevanjih se sklicuje na Trumpov prvi mandat, ko je tako imenovani Trumpov učinek prvič privzdignil delniške trge "zaradi pričakovanj ekspanzivne fiskalne politike".

Kregar temu dodaja še proizvodnjo čipov in vesoljsko tehnologijo, saj "ni skrivnost, da si ZDA prizadevajo domačo proizvodnjo polprevodnikov, ki so v tem trenutku ključni za tehnološki razvoj." Po poročanju Bloomberga je Trump včeraj napovedal obsežno 500 milijard dolarjev vredno investicijo v razvoj umetne inteligence, ki bo ZDA zagotovila globlani primat na zem področju. To naj bi dosegli z ustanovitvijo skupnega podjetja, ki bi ga tvorile družbe Softbank, OpenAI in Oracle.

Pri surovinah bo potrebno spremljati tudi gibanje dolarja, pravi Šarlah, saj so te "denominirane v dolarjih" in bi lahko nižanje vrednosti dolarja "pomenil relativni dvig cen surovin in obratno". "Vrednost dolarja bi lahko z zmago Trumpa narasla, zlasti če ne bo večjih sprememb pri fiskalni politiki," je po Trumpovi volilni zmagi ocenil Šarlah.

Trumpove ambiciozne napovedi po povečanju črpanja bi lahko vplivale na višjo porabo nafte, "kar bi prineslo njeno višjo ceno", posledice Trumpovih energetskih ukrepov povzema strokovnjak. Čeprav vse ni odvisno od potez ameriške vlade, saj je pri letošnjem "gospodarskem ciklusu še precej nejasnosti", pravi, pa bi lahko na ceno zlata vplivalo uresničevanja Trumpovih napovedi o končanju konfliktov na posameznih žariščih. Cena zlata bi "potem lahko izgubila zalet", pravi poznavalec.

 

Kripto: Pozitivna pričakovanja kljub zakonodajnemu zastoju 

Med večjimi osmoljenci je zaenkrat kriptotrg. Trumpkljub pompoznim napovedim o krpitovalutah, ki jih je označil za "nacionalno prioriteto", namreč izvršnega zakona (še) ni podpisal. Zastoj upravitelja portfelja pri platformi za trgovanje s kriptosredstvi Iconomi Marka Pavlovića ne skrbi, saj "lahko na dolgi rok pričakujemo pozitiven trend".

Napoveduje sicer večjo nihajnosti kriptvalut, ki je posledica "vpeljave regulacije z namenom, da se to področje uredi z vidika zaščite investitorjev in preprečevanja pranja denarja". Dodaja, da Trumpove napovedi potrjujejo, da bodo kriptosredstva za časa mandata "zelo občutljiva za geopolitično dogajanje".

Kregar iz borznoposredniške hiše Ilirike dodaja, da je sicer jasno, da je nova administracija "naklonjena" kriptovalutam, a da vprašanje, kaj to pomeni v praksi, ostaja neodgovorjeno. "Vpeljati strateško rezervo v bitcoinu je verjetno izjemno zapleteno z vidika regulacije in ureditve državnih institucij," zamude pri uvajanju ambicioznih napovedi v prakso pojasnjuje strokovnjak.

Glede namer po urejanju kriptotrga meni, da vlogo igra dejstvo, da je Trump skupaj z ženo Melanio "osebno investiran v kriptovalute". Izdaji kovancev zakonskega para pred inavguracijo pa da nakazujeta, da "ima družina Trump velike apetite po zaslužku".

Kitajska uganka

Posebno poglavje so carine na kitajsko blago. Trump je v ponedeljek tudi glede teh dejal, da nanje "še nismo pripravljeni'', kasneje pa tudi zanje napovedal uvedbo s februarjem. "Potegnil se je nazaj, zdaj govori o bistveno nižjih 10-odstotnih carinskih stopnjah," pravi Ferfila, saj se je doslej omenjala 60-odstotna stopnja. Drakonske carine po besedah Delevića pomenijo, da ZDA in zavezniki iz Evropske unije "v boju s Kitajsko za vodstvo v novih tehnologijah izgubljajo konkurenčnost". Ekonomist in predavatelj Matej Rašković s Tehnološke univerze v Aucklandu, je v ponedeljkovi oddaji Odmevi na RTV Slovenija celo dejal, da Trump s svojimi namerami kaže "močan zasuk proti globalnemu Zahodu", medtem ko odnos s Kitajsko ostaja neznanka.

Glede uporabe carin kot vzvoda za ponovno vračanje industrije na ameriška tla, o čemer je pred volitvami govoril Trump, je Marko Budler, predavatelj logistike na Ekonomski fakulteti, skeptičen. "Na kratki rok je zelo težko kratkoročno zmanjšati odvisnost od obstoječih virov," povzema pasti protekcionizma oziroma lokalizacije proizvodnje. Čeprav je Trump glede reindustrializacije ZDA napovedal, da bodo globalnim tekmecem "vzeli njihove tovarne'', pa Budler navaja primer Appla, "ki kaže, da bi za rešitev odvisnosti od Kitajske in Foxconna za 10 odstotkov potrebovali vsaj sedem let," navaja. Zato ne verjame, da bi se v kratkem "zgodile megalomanske spremembe", še sklene.