Honda, Nissan in Foxconn: Bi lahko v novem koncernu sodelovala tudi Slovenija?

"Vedno me je fascinirala ideja, da se na trgu pojavijo tehnološki prevratniki, ki spremenijo paradigmo," je pred leti preroško dejal zdaj že pokojni vizionar avtoindustrije Sergio Marcionne. Nekdanji prvi mož koncerna Fiat Chrysler je že pred leti napovedal, da bodo stroški razvoja panogo prisilili v konsolidacijo in povezovanje. Da se zgodovina ponavlja oziroma da je avtomobilska industrija še naprej v primežu velikih tehnoloških sprememb, ki narekujejo delovanje in poslovanje znamk, dokazuje včerajšnja napoved naveze Nissan–Honda.

Japonska proizvajalca naj bi v okviru skupnega podjetja iskala sinergije pri obvladovanju stroškov proizvodnje ter razvoju naprednih tehnologij mobilnosti in ne nazadnje krepitvi skupnega nastopa na globalnem trgu, zlasti vsled navala kitajskih izzivalcev.

Toda zgodba desetletja v avtomobilizmu se tu šele dobro zaplete. Nikkei Asia je, sklicujoč se na neuradne vire, poročal, da v ozadju potekajo tudi intenzivni pogovori med vodstvom Nissana in Foxconnom. Po tem scenariju bi bila lahko zraven, prek sodelovanja na savdskem trgu, tudi slovenska avtomobilska podjetja.

Rojstvo novega velikana avtoindustrije?

Ker je Nissan skupaj z Mitsubishijem del alianse Renault–Nissan, bi lahko bil v posel vpet še en igralec, s čimer bi bil ta še obsežnejši. Če bi se namreč japonske znamke združile v eno podjetje, bi – tako kot nekoč Fiat Chrysler – nastal eden največjih avtomobilskih koncernov na svetu, katerega vrednost bi narasla na 54 milijard dolarjev, navaja agencija Reuters.

Za primerjavo: leta 2021 izpeljana povezava med 'Marcionnejevim' Fiatom, Chryslerjem ter francoskim PSA je dosegla vrednost 52 milijard dolarjev. Večja bi bila tako zgolj nemški Volkswagen in japonska Toyota, medtem ko bi korejska naveza Hyundaia in Kie z 7,31 milijona vozil zdrsnila na četrto mesto.

To bi pomenilo, da bi na azijskem vzhodu, ki na račun Kitajcev že tako postaja globalno središče avtomobilizma, nastalo tretjo največjo avtomobilsko podjetje na svetu tudi po številu prodanih vozil. Agencija Reuters dodaja, da je Honda lani prodala 3,98 milijona vozil, Nissan pa 3,37 milijona; skupni koncern bi tako proizvedel 7,35 milijona vozil.

Elektrifikacija povod za povezavo

Pomemben vidik, pa tudi cilj, povezave je delitev stroškov elektrifikacije in digitalizacije, kjer se zahodni proizvajalci soočajo s hudo kitajsko konkurenco. V zadnjem letu je Nissan zaradi te na področju e-mobilnosti zabredel v hude poslovne težave. Prihodki iz poslovanja so se ob polletju v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali za 90 odstotkov, kažejo podatki Bloomberga. 

"Kitajska največ vlaga v avtomatizacijo, robotizacijo in umetno inteligenco," je o konkurenčni prednosti Ljudske republike dejal ekonomist Matej Lahovnik. K temu pa Marko Femc iz podjetja Plan-net, ki uvaža vozila znamk koncerna Dongfeng, dodaja, da so Kitajci spredaj, saj je bila njihova vizija "že pred desetimi leti na področju e-mobilnosti jasno začrtana. In sicer, da postanejo vodilni proizvajalci na svetu."

Ti so resda vodilni, a so domači panožni dobavitelji po besedah direktorice avtomobilskega grozda ACS Tanje Mohorič pri električnem pogonu konkurenčni ter nišni. "Domača industrija vsako leto prejme 25 odstotkov nagrad za inovacije, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. To pomeni, da so podjetja med najbolj inovativnimi pri nas," je povedala za Bloomberg Adria in dodala, da so na ravni EU "nišni zmagovalci, saj imajo večje tržne deleže v primerjavi s tekmeci, kar je potrditev, da so konkurenčni in imajo rešitve". S tem bi bili dovolj konkurenčni, da bi prek sodelovanja s Foxconnom vstopili v novonastajajoči koncern.

Tako Hondini načrti do leta 2030 vključujejo povečanje proizvodnje e-vozil na več kot dva milijona letno, saj naj bi do takrat 40 odstotkov prodaje novih avtomobilov zajemala e-vozila in vozila na gorivne celice. Podobno namerava Nissan, ki je del problematične alianse s francoskim Renaultom (ta ima v navskrižnem lastništvu 15-odstotni delež), do leta 2030 60 odstotkov prodaje zapolniti z električno oziroma hibridno alternativo.

Ker je slovenski obrat Revoz del skupine Renault, smo se z vprašanji o morebitnih posledicah za edinega domačega proizvajalca obrnili tudi na sedež koncerna in tovarne. Iz Pariza so nam sporočili le, da trenutnega dogajanja ne komentirajo.

Potencialna soudeležba Tajvana

Kot je za Bloomberg Adria dejal Femc: ''Avtomobil ni več strojni produkt, saj z mehanike prehajamo na programsko opremo, na IT." To je preskok, ki je "za marsikoga težak", meni.

Za marsikoga pa tudi priložnost. Zaradi ustrezne in pravočasne (re)interpretacije avtomobila, ki naj bi bila po nekaterih informacijah sklenjena že prihodnji teden, je zato naveza s tajvanskim proizvajalcem Foxconnom logična. Orjaško podjetje s tržno kapitalizacijo dobrih 78 milijard dolarjev, ki je sicer bolj poznano po izdelavi komponent za Applove naprave, se prav na račun paradigmatskega obrata avtomobilizma hitro uveljavlja.

Podjetje je namreč vstop v avtomobilski posel prek družbe Foxtron Vehicle Technologies izvedlo šele lani, na trg pa je lansiralo že osem modelov, ki jih lahko znamke prilagodijo svojim zahtevam. Kot pravi Robin Hu z inštituta Milken, je bil Jun Seki, Foxconnov glavni direktor divizije e-vozil, prej eden od izvršnih direktorjev pri Nissanu. "Foxconnu se je pridružil z dolgoročnim ciljem doseči 40-odstotni delež na svetovnem trgu e-vozil," zato po oceni Huja Seki usmerja pozornost k svojemu nekdanjemu delodajalcu Nissanu.

Kot smo poročali, podjetju preslikava proizvodnih procesov 'konfekcijske' izdelave elektronskih komponent na področje avtomobilizma zagotavlja pomembno konkurenčno prednost, ki naročnikom prinaša prihranke pri stroških proizvodnje. Na račun te pa podjetju prek sodelovanja z leta 2022 ustanovljeno savdsko znamko e-vozil Ceer uspevajo preboji na hitrorastoče trge, kakršna je Savdska Arabija.

 

Zraven tudi domači avtodobavitelji?

Prav savdska avtoindustrija, kjer osrednjo vlogo igra sodelovanje s Foxconnom, bi lahko postala vstopna točka domačih dobaviteljev. Mohorič namreč dodaja: "Imamo informacije, da si želijo (Savdijci op.) razširiti paleto proizvajalcev, za kar morajo vzpostaviti dobaviteljske verige. Tu vidimo našo priložnost."  Kot smo poročali sprva, bo povezani prodor domače industrije na tuje trge od kitajskega do savdskega (in indijskega) potekal prav prek avtomobilskega grozda ACS.

Pred nedavnim je tako v bližnjevzhodno kraljevino z namenom plasiranja slovenskih avtodobaviteljev skupaj z ACS odpotovala obsežna gospodarska delegacija ministra za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaža Hana. Pristojno ministrstvo nam je v zvezi s podporo razvoja in prodora domače avtoindustrije na tuje trge pojasnilo, da pripravljajo "niz spodbud za uvajanje procesnih inovacij, tehnološke nadgradnje proizvodnje, robotizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo".

Za kakšne ukrepe konkretno gre in kakšna bi lahko bila njihova vrednost, nam sicer niso pojasnili; je pa vlada v začetku decembra napovedala, da bo v okviru razvojnega programa 2024–2027 misiji Gremo namenila dodatnih 38 milijonov evrov. Na MGTŠ dodajajo le, da bodo z ukrepi industriji omogočili "ohranjanje njene vitalnosti in inovativnosti".

Ker so evropski koncerni v težavah, bi to lahko na njihove dobavitelje ironično delovalo spodbujevalno, in sicer v smislu iskanja novih niš. Slovenska podjetja se namreč po besedah Marjana Trobiša iz podjetja Boxmark "poskušajo produktno in tržno diverzificirati". V podjetju so denimo vstopili v panogo letalstva in vlakov, kjer so se uveljavili prav z uporabo naprednih tehnologij robotizacije, digitalizacije in umetne inteligence, nam je še pojasnil prvi mož podjetja iz Kidričevega.

Novica je bila dopolnjena z izjavo Robina Huja o namerah Foxconna na trgu električnih vozil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar