.webp){kind=icon}
Tveganje družbenih nemirov je po vsem svetu močno naraslo, saj se razvite države in gospodarstva v vzponu spopadajo s podivjano inflacijo in pretresi, ki jih je še poslabšala ruska invazija na Ukrajino, piše v poročilu organizacije Verisk Maplecroft.
Kar 101 držav od 198, zajetih v raziskavo, izkazuje povečano tveganje za družbene nemire do konca leta. Možnost nemirov narašča po vsej Evropi, ki se pripravlja na dolgo zimo motenj v oskrbi z energijo zaradi vojne v Ukrajini, pa tudi v državah v razvoju, kjer so skoki cen osnovnih živil sprožili zaskrbljenost zaradi svetovne prehrambne krize. Raziskovalci pravijo, da se bo grožnja v prihodnjih mesecih povečala, najhujše šele prihaja.
Zlasti v razvitih državah so lahko državljanski nemiri v obliki demonstracij in delavskih stavk tako močni, da bi lahko raztrgali družbeno tkivo držav. "To so pomembni dogodki v smislu motenj v vsakdanjem življenju," je v intervjuju povedala Jimena Blanco, glavna analitičarka pri Verisk Maplecroft. Na trgih v razvoju lahko najslabši možni scenariji vključujejo "nemire, ropanje, celo poskuse strmoglavljenja vlade", je dejala.
Deposit Photos
Raziskovalci Veriska so napovedali povečanje tveganja že v letu 2020. Skok, ki so ga pokazale zadnje raziskave, je bil "veliko hujši", kot je bilo prvotno napovedano, piše v poročilu. Povišana inflacija povzroča, da je skoraj polovica držav v indeksu kategorizirana z "visoko" ali "ekstremno" stopnjo tveganja. Večje nemire bi lahko preprečile nižje cene hrane in energije.
V Evropi bo zaradi negotove energetske slike na udaru predvsem Nemčija. Reši jo lahko toplejša zima, ki bi znižala potrebe po ogrevanju prostorov. Številne države, ki so med pandemijo podprle svoja gospodarstva z državnim denarjem, se zdaj borijo za ohranitev javne porabe. Med njimi so Egipt, Bolivija, Filipini, Zimbabve, Srbija ter Bosna in Hercegovina.
