.webp){kind=icon}
Evropsko prvenstvo letos poteka v štirih državah. Nemčija bo poleg skupine v Kölnu gostila še izločilne boje v Berlinu. Organizacija Eurobasketa ni poceni, a se prirediteljem finančno izplača.
V Sloveniji so se organizatorji projekta Eurobasket 2013 lotili v gospodarsko zelo zahtevnem okolju, sredi posledic finančne krize, ko je bila obnova dvoran velik zalogaj, sponzorji pa ne preveč pripravljeni na sodelovanje. A so pri Košarkarski zvezi Slovenije nalogo opravili z odliko – po poplačanih stroških in davkih državi je KZS ostalo 500 tisoč evrov dobička.
Največji del zaslužka je prišel iz naslova prodaje vstopnic, ki so v blagajno prvenstva prinesle dobrih šest milijonov evrov, sponzorji prvenstva so prispevali 4,15 milijona evrov, skupno pa so prihodki slovenskega Eurobasketa znašali 13,89 milijona evrov. V to številko so zajeti le neposredni vplivi. Samo zaradi povečane potrošnje med Eurobasketom se je v slovensko davčno blagajno steklo šest milijonov evrov več, kot bi se sicer, skupno pa je bil neto učinek prvenstva ocenjen na 23,7 milijona evrov.
Največji strošek je kotizacija mednarodni zvezi
Slovenske številke služijo kot dobro izhodišče. V slabih desetih letih so se stroški povečali, a so v veliki meri odvisni tudi od organizatorjev samih in tega, koliko denarja vložijo v prenovo dvoran ipd. Prav zaradi drage obnove infrastrukture se je v zadnjih letih uveljavil sistem, da prvenstvo poteka v več državah in da vsako skupino gosti večje mesto, ki že ima primerno dvorano.
Letos štiri predtekmovalne skupine tekmujejo v Pragi, Milanu, Tbilisiju in Kölnu, kjer bo igrala slovenska reprezentanca. Za izločilne boje se bodo košarkarji preselili v Berlin, kjer bodo igrali v dvorani s 17 tisoč sedeži, ki ponavadi gosti berlinske hokejiste.
STA
Finančna struktura organizacije prvenstva se deli na dva dela. Organizacija ene od skupin v predtekmovanju, ki gosti šest reprezentanc, stane 4,5 milijona evrov. Prvih 40 tisoč evrov mora kandidat (mesto) plačati ob vloženi kandidaturi; znesek je nepovraten, tudi če na koncu mesto ni izbrano. Ko je gostitelj izbran, mora Mednarodni košarkarski zvezi (Fiba) plačati dva milijona evrov kotizacije, da lahko gosti skupino, nadaljnjih 500 tisoč evrov znašajo stroški televizijskega prenosa, na 250 tisoč evrov so ocenjeni drugi stroški tehnologije, ki je uporabljena na prvenstvu, 150 tisoč evrov pa znaša garancija Fibi.
Organizacijski stroški se nato razlikujejo od skupine do skupine, saj so odvisni tudi od spremljevalnega programa, strukturnih posegov v dvorano itd. V povprečju naj bi znašali nekaj več kot 1,5 milijona evrov.
Predtekmovalna skupina je sicer mikavna, a izločilni boji so glavna nagrada, za katero se potegujejo gostitelji. Temu primerno so višji tudi organizacijski stroški. Letos bo Berlin gostil 16 tekem, kar bo nemško prestolnico stalo deset milijonov evrov.
Cena je višja, ker kotizacija mednarodni zvezi znaša pet milijonov evrov, višji pa so tudi vsi ostali stroški. Organizacijske stroške ocenjujejo na okrog 3,5 milijona evrov. Kljub višjim vložkom se Eurobasket prirediteljem nedvomno izplača, kot lahko vidimo na slovenskem primeru, kjer bi bil dobiček še višji, če ne bi bilo velikih stroškov obnove dvorane Podmežakla na Jesenicah in koprske dvorane Bonifika. Na ta račun pa je država dobila dve obnovljeni in moderni športni dvorani. Letošnji prireditelji prvenstva večjih posegov v dvorane, razen nekaterih "lepotnih popravkov", niso naredili.
Kako je s sponzorji?
Pri pridobivanju sponzorskih sredstev imajo prireditelji precej zvezane roke. Krovna organizacija Fiba ima namreč svoje sponzorje, ki so hkrati tudi sponzorji evropskega prvenstva, zato boste ob prenosih iz košarkarskih dvoran v Pragi, Milanu in Tbilisiju videli nekatere iste sponzorje. Pri pridobivanju preostalih imajo prireditelji bolj ali manj proste roke, seveda ob predpostavki, da med sponzorjem Fibe in sponzorjem prireditelja ni konflikta interesov (kot npr. med OMV in Petrolom itd.).
Uspešnost prirediteljev pri pridobivanju lokalnih sponzorjev se precej razlikuje. Slovenski štirje milijoni evrov pridobljenega denarja so bili visok znesek, ki ga organizatorji le predtekmovalnega dela skoraj zagotovo ne morejo doseči. Nemčija, ki trži tako skupino v Kölnu kot izločilne boje v Berlinu, pa bo to številko brez dvoma presegla.
Finančni učinki prvenstva še zdaleč niso omejeni na direktna vplačila v blagajno prirediteljev. Povečano število nočitev poganja turizem, povečana poraba gostov (ki na prvenstvih ponavadi kar široko razprejo mošnjiček) pa polni davčno blagajno.
Glede na pozitivno finančno sliko ne preseneča, da v boju za organizacijo poteka hudo, večletno lobiranje zainteresiranih mest. Z novim formatom, ki vključuje več držav, je pot do prvenstva vendarle nekoliko lažja, tako da bi v prihodnjem desetletju vsaj katero od predtekmovalnih skupin znova lahko videli v Stožicah.
