V večini držav, tako v regiji kot po svetu, je starostna meja za starostno pokojnino 65 let. Vendar pa številne države zaradi podaljšanja življenjske dobe postopoma dvigujejo starostno mejo za upokojitev.
V regiji najhitreje pridejo do pokojnine državljani Severne Makedonije, medtem ko imajo najstabilnejše življenje v pokoju prebivalci Slovenije.
102 leti pokojninskega sistema na območju nekdanje Jugoslavije
Pokojninsko zavarovanje na območju nekdanje Jugoslavije je bilo vzpostavljeno leta 1922 s sprejetjem zakona o zavarovanju delavcev.
Preberi še
Ali bomo za pokojnine lahko varčevali bolj tvegano?
V pokojninskih družbah podpirajo spremembe, ki bi prinesle večjo varnost varčevalcev v prihodnosti.
27.09.2024
Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?
Delo do višje starosti, višja pokojnina. Preverili smo, kakšni so bonusi.
24.09.2024
Prihaja pokojninska reforma: Do katere starosti smo pripravljeni delati?
Pokojninska reforma dviguje starost upokojitve. Kje je meja?
20.09.2024
Avstrijci v pokoj prej kot Slovenci in z občutno višjo pokojnino
Upokojitvena starost se mora zvišati, pravijo pri OECD.
04.09.2024
Povprečna pokojnina prvič čez tisoč evrov, a plače rastejo veliko hitreje
Povprečna pokojnina je lani presegla tisoč evrov.
28.08.2024
Kot je na konferenci 100 let Bismarckovega pokojninskega sistema v nekdanji Jugoslaviji: preteklost, sedanjost in prihodnost v 21. stoletju povedal Nikola Altiparmakov, član srbskega Fiskalnega sveta, je predvojno pokojninsko zavarovanje v veliki meri delovalo kot zasebno zavarovanje s kapitalizacijo prihodkov. Starostna meja za upokojitev je bila 70 let in ni bilo možnosti za predčasno upokojitev.
Po vojni, leta 1957, se je s sprejetjem zakona o pokojninskem zavarovanju sistem preusmeril na tekoče financiranje, tako imenovani pay as you go, starostna meja za upokojitev pa se je znižala.
Zlata doba upokojevanja
Zlata doba upokojevanja na območju nekdanje Jugoslavije je bila po letu 1964, ko se je starostna meja za moške znižala na 60 let, za ženske pa na 55, pri čemer je bilo za upokojitev potrebno najmanj 20 let delovne dobe.
Po vojni, leta 1957, se je s sprejetjem zakona o pokojninskem zavarovanju sistem preusmeril na tekoče financiranje, tako imenovani pay as you go.
Delavcem je zakon iz leta 1964 zagotavljal, da bodo s polno delovno dobo 40 let lahko računali na pokojnino, ki bo znašala 85 odstotkov plače. Takrat so uvedli tudi odbitki za predčasno upokojitev v višini tri do štiri odstotke letno, kar so ponovno uvedli v Srbiji v začetku 2000.
V tistem času se je začelo tudi demografsko staranje prebivalstva, kar bo postala velika težava za pokojninski sistem. Po razpadu Jugoslavije so države začele samostojno reformirati svoje pokojninske sisteme in zviševati starostne meje za upokojitev.
Slovenija
V Sloveniji je starostna meja za upokojitev enaka za moške in ženske. Splošni pogoji za pokojnino so: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.
Julija je v Sloveniji pokojnino prejelo 643.360 državljanov, povprečna polna pokojnina za 40 let delovne dobe brez odbitkov pa je bila 1.019 evrov.
Srbija
V Srbiji lahko moški pridobijo pravico do starostne pokojnine pri 65 letih, ženske pa pri 63 letih in šestih mesecih starosti, s postopnim povečevanjem na 65 let do leta 2032. Za upokojitev je za obe skupini potrebno najmanj 15 let delovne dobe. Prav tako se lahko moški in ženske s 45 leti delovne dobe upokojijo ne glede na starost.
V Srbiji je julija pokojnino prejelo 1.653.687 državljanov, povprečna pokojnina za sedmi mesec tega leta pa je bila 390 evrov (45.709 dinarjev).
Hrvaška
Na Hrvaškem je starostna meja za upokojitev za moške in ženske enaka kot v Srbiji. Moški se upokojijo pri 65 letih in najmanj 15 let delovne dobe, ženske pa pri 63 letih in šestih mesecih.
Načrt je, da se na Hrvaškem pogoji za upokojitev moških in žensk izenačijo do 1. januarja 2030.
Hrvaški zavarovanec, ki dopolni 60 let in ima 41 let delovne dobe, lahko prav tako pridobi starostno pokojnino. Julija letos je na Hrvaškem živelo 1.227.691 upokojencev, povprečna pokojnina julija pa je bila 581 evrov.
Bosna in Hercegovina
V Federaciji BiH je pogoj za upokojitev 65 let starosti in najmanj 15 let delovne dobe. V starostno pokojnino se lahko odide tudi z 40 leti delovne dobe ne glede na starost. Ti pogoji veljajo tako za moške kot za ženske.
Julija 2024 je v Federaciji BiH pokojnino prejelo 450.169 upravičencev, povprečni znesek pokojnine pa je bil 329 evrov.
V Republiki Srbski ima pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki dopolni 65 let starosti in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine ima tudi zavarovanec, ki nima dopolnjenih 65 let, vendar mora imeti 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
Ženske, ki nimajo 65 let, se lahko upokojijo pri 58 letih starosti, če imajo 35 let delovne dobe. V Republiki Srbski je julija letos pokojnino prejelo 286.034 upravičencev, povprečna pokojnina pa je bila 302 evra.
Makedonija
Zavarovanec v Makedoniji pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 64 let, če je moški, oziroma 62 let, če je ženska in ima najmanj 15 let delovne dobe.
Julija letos je bilo v Makedoniji 340.482 prejemnikov pokojnin, povprečna pokojnina za isti mesec pa je znašala 344 evrov.
Črna gora
Moški v Črni gori pridobijo pravico do starostne pokojnine pri 65 letih in najmanj 15 letih zavarovalne dobe, ženske pa do leta 2032 odhajajo v pokoj pod nekoliko ugodnejšimi pogoji. Trenutno potrebujejo najmanj 62 let in devet mesecev starosti. Načrt je, da bodo tudi one od leta 2032 šle v pokoj pri 64 letih in devetih mesecih.
Črnogorski zavarovanec, ki dopolni 61 let in ima 40 let delovne dobe, lahko prav tako pridobi starostno pokojnino.
Julija letos je bilo v Črni gori 115.644 upokojencev, povprečna pokojnina pa je bila 495,13 evra.
Treba je opozoriti, da povprečna pokojnina v praksi ne kaće prave slike. Veliko število upokojencev prejema pokojnine, ki so praviloma precej nižje od povprečne, medtem ko povprečje zvišuje manjše število tistih, ki prejemajo višje pokojnine.
Prevedel in priredil Urban Červek